Horizonti sodobne robotike

Predvajaj

Shadow Hand

foto: Richard Greenhill, Hugo Elias/Wikipedia

V zadnjih letih robotika doživlja skokovit razvoj. Gre za področje na katerega Evropska unija po gospodarski strani močno stavi. Področje robotike je namreč ena tistih sorazmerno redkih panog, pri katerih selitev proizvodnje v dežele z najcenejšo delovno silo ni prišla v poštev. Evropska unija ima tako kar dvotretjinski deležem v storitveni robotiki, ki danes doživlja najbolj intenziven razmah.

Vzrok se skriva v naglem razvoju na številnih področjih v zadnjih letih in desetletjih. Ključni dejavnik je nedvomno skokovito povečevanje procesorske moči, pa tudi razvoj vse kompleksnejših algoritmov, kar umetnim možganom omogoča preračunavanje obsežnih količin podatkov v realnem času. Obenem pa so se s široko uporabo tudi znatno pocenili procesorji.

Že dolgo samoumeven, čeprav neviden del naših življenj

“Pravzaprav se niti ne zavedamo, koliko so roboti že do sedaj vplivali na naša življenja,” poudarja dr. Marko Munih, predstojnik Laboratorija za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Cele palete izdelkov od mobilnih telefonov do avtomobilov si sploh ne bi mogli privoščiti, če nam pri njihovi izdelavi ne bi pomagali roboti, saj bi bilo delo sicer preprosto predrago in premalo natančno opravljeno. Roboti tako izdelujejo avtomobile že 40 let, mobilne telefone pa že od vsega začetka.

Toda če so bili roboti še nedavno zaprti v posebne varne kletke v proizvodnih halah, pa nove generacije vse bolj prihajajo v neposreden stik s človekom in znajo tudi vse bolje sodelovati z njim. Bolj so prilagodljivi, hitreje se učijo, pa tudi zasnovani so tako, da so manj togi in mehkejši; če se recimo zaletijo, ne povzročijo resne škode.

Kamor ni šel še noben človek – gredo roboti

Uporaba novih, gibljivejših, bolj prilagodljivih in z najrazličnejšimi senzorji opremljenih robotov se širi na nova področja. Roboti raziskujejo vesolje, hodijo po Marsu, raziskujejo dno oceanov. Gredo lahko v vsa tista okolja, ki so človeku nevarna. Tudi v bolj vsakdanjih okoliščinah so lahko roboti prva in najboljša izbira. Največkrat so to požari, delo v prostorih z nevarnimi snovmi, nadzor prostorov, kjer je možnost eksplozije, in podobno.

Kot se pogosto zgodi, je tudi v tem primeru dala dodaten zagon razvoju tega segmenta robotike nesreča – namreč jedrska nesreča v elektrarni v Fukušimi. Japonci so na področju robotike izredno razviti in so načeloma tudi najbolj naklonjeni robotom. Toda ob nesreči v Fukušimi so bili kar precej razočarani zaradi izredno omejenih možnosti pomoči, ki so jo lahko ponudili roboti, razlaga dr. Aleš Ude, vodja odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko na Institutu Jožefa Stefana. Splošna javnost robotom pogosto pripisuje prevelike sposobnosti, opozarja Ude. Toda jedrske nesreče so tudi zanje še posebno težavno okolje, saj začne zaradi sevanja odpovedovati elektronika. Toda svoje je vendarle dodal tudi človeški dejavnik. Japonci so namreč nekaj let pred nesrečo opustili program razvoja tovrstnih robotov, pojasnjuje prof. Munih. Toda po nesreči leta 2011 je doživel ponoven razmah razvoj robotov, ki bi bili zmožni v težavnem okolju opraviti nekatera opravila, recimo odpreti zagozdena vrata, zapreti ali celo zamenjati kak ventil in podobno, da se človeku ne bi bilo treba izpostavljati nevarnemu okolju.

Kako nujno potrebni so roboti za reševanje težav, ki so zunaj človeškega dosega, se je najjasneje pokazalo v primeru nesreče na naftni vrtini v Mehiškem zalivu leta 2010. Čeprav je trajalo res dolgo, da jim je uspelo zamašiti vrtino, te ekološke katastrofe brez pomoči robotov morda sploh ne bi mogli omejiti. Samo roboti so se lahko potopili v globino 1600 metrov in nazadnje uspešno zaprli puščajočo vrtino. Seveda pa svojega dela niso opravili samostojno, ampak jih je vodil človeški operater.

Sam svoj robot?

Prav vprašanje avtonomnosti robotov je še zelo odprto in zato tudi nadvse plodno za najrazličnejša ugibanja. Današnji roboti se že kar dobro znajdejo v okoljih, ki so razmeroma predvidljiva. Zgovoren primer je razvoj samovozečih avtomobilov, ki so tudi neke vrste roboti, razlaga Aleš Ude. Kadar na cesti vladajo običajne prometne razmere, se ti že kar dobro znajdejo, ko pa tako vozilo naleti na primer na delovišče na cesti, je novih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati, hitro preveč. Robot se sicer lahko tudi že priuči nekaterih opravil, težko pa je narediti takšnega, ki bi lahko delal vse. V nasprotju z njimi smo ljudje izvrstni prav pri odzivanju na nepričakovane situacije. Pri robotih pa je vse odvisno od tega, kako kompleksni so algoritmi, na podlagi katerih delujejo. Robot se bo na nepričakovano situacijo odzval v skladu s svojim algoritmom: če je ta glede na situacijo dober in če ima robot dovolj pravih senzorjev, potem bo njegov odziv ustrezen, sicer pa se lahko odzove tudi povsem napačno.

Bodo roboti spremenili svet?

Seveda pa se v zvezi z uporabo robotov sprožajo tudi vprašanja, kako bo njihova vse večja vpetost v najrazličnejša opravila preoblikovala človeško družbo. Če sodimo po vplivu svetovnega spleta, ki je prinesel tako rekoč tektonske premike, bo vpliv robotov in drugih pametnih sistemov brez dvoma velik, hkrati pa ga je skoraj nemogoče napovedati.

Pogosto se zastavlja vprašanje, kako široko bodo roboti dostopni: ali bodo koristi, ki jih prinašajo, želi le bogatejši? Optimistični scenarij razvoja dogodkov predvideva, da se bo z razširjenostjo tehnologije tudi primerno spustila cena, tako kot se je to zgodilo z mobilnimi telefoni, razlaga dr. Toni Pustovrh iz Centra za preučevanje znanosti na Fakulteti za družbene vede. Toda pri tem je ključno, poudarja, da vzporedno z razvojem tehnologije naslavljamo tudi vprašanja in težave, ki se porajajo ob uporabi te tehnologije.

Odnos do robotov se po državah precej razlikuje. Če so jim Japonci najbolj naklonjeni, imamo na zahodu hitro pred očmi negativne scenarije. Velik vpliv na to ima tudi popularna kultura. Podobe prihodnosti v slogu Terminatorja, ko umetna inteligenca in roboti postanejo preveč inteligentni, se osamosvojijo in obrnejo proti človeštvu, so pustile močan pečat. Toda zaradi dejanskih omejitev, ki jih pred umetno inteligenco postavlja realno okolje, je tak strah pretiran, predvsem pa so ključni problemi drugje.

Roboti na bojišču

Kajti uporaba robotov vendarle spreminja naš odnos oziroma ravnanje v določenih primerih. To je – še posebno na vojaškem področju – lahko zelo problematično, opozarja Pustovrh. Če vojak ni neposredno navzoč na bojišču, ampak kot operater vodi robota na daljavo, se je recimo pripravljen bolj nasilno odzvati. Uporaba robotov v vojaške namene tako najjasneje pokaže nekatere ključne težave. Dejstvo je, da lahko robote, tako kot vsako drugo tehnologijo, uporabimo v take ali drugačne namene. Vendar je kot na toliko drugih področjih tudi pri robotiki razvoj na vojaškem področju najmočnejši in najbolj finančno podprt. Da bi preprečili različne črne scenarije, nekateri pozivajo k prepovedi uporabe robotskih tehnologij v vojaške namene, podobno kot se je to zgodilo z biološkim orožjem in bojnimi plini.

Trenutno so najbolj aktualna brezpilotna letala. Pri njih je razvoj že tako daleč, da bi lahko tudi povsem samostojno odločila, kdaj pritisniti na sprožilec, razlaga Ude. To se v praksi, vsaj po dostopnih informacijah, še ni zgodilo, možnost pa že obstaja. Odločitev o tem je tako predvsem politična, poudarja Pustovrh. Raziskovalci se po navadi bolj zavedajo etičnih vidikov uporabe tehnologije, toda na politični ravni so bolj v ospredju realna politika in njene potrebe. Argument za uporabo robotiziranih sistemov na bojišču je tako najpogosteje zmanjševanje smrtnih žrtev med vojaki.

Razlike v pristopu pa so tudi med različnimi državami. Če v Združenih državah Amerike še obstaja javna debata o etičnih vidikih uporabe robotov, tega recimo v Rusiji ni, tehnologija pa se tam ravno tako razvija in tudi počasi uvaja na bojno polje, še opozarja Pustovrh. “Kjer je vloga odločevalcev močnejša, ni toliko etičnih zadržkov.”