Vinko Poljanec, Zlata Rodošek, zdravilišče Golnik, vrsta potresov na Kranjskem
Leta 1511 je vrsta potresov prizadela tudi Kranjsko in širšo okolico. Najmočnejši s središčem na idrijski geološki prelomnici je bil prav na današnji dan. Stavbe je rušil na razdalji sto kilometrov, čutili pa so ga celo tisoč kilometrov daleč. Prizadejal je velikansko škodo, zalil idrijski rudnik, v Ljubljani se je poleg mnogih stavb podrl tudi velik del obrambnega mestnega zidu z osmimi stolpi, poškodovani ali porušeni pa so bili tudi številni gradovi na podeželju.
V Škofji Loki, na primer, je potres porušil vse kamnite objekte z gradom vred. Grajsko poslopje in hiše so kmalu obnovili, zaradi slikarij na pročeljih pa je mesto dobilo vzdevek Pisana Loka. V potresu pred petsto tremi leti se je podrl tudi blejski grad ter nekaj gradov na Notranjskem. Samo na Kranjskem so ocenili škodo na takrat velikansko vsoto 200.000 goldinarjev. Potres so čutili tudi v Trstu, Furlaniji, Benetkah in celo na Dunaju. Po dosegljivih podatkih je bilo v njem in še enem potresu, ki je sledil čez dva dni, skupaj približno 12.000 mrtvih.
—–
Kulturnoprosvetni in politični delavec VINKO POLJANEC je bil prva smrtna žrtev nacističnega preganjanja koroških Slovencev. Rodil se je na današnji dan pred 140-imi leti na Destrniku v okolici Ptuja. Študij bogoslovja je končal v Celovcu in nato postal župnik v Škocjanu na Koroškem. Po plebiscitu leta 1920 je bil dve mandatni dobi poslanec v koroškem deželnem zboru in je v imenu Slovenske koroške stranke tudi priznal rezultat plebiscita ter zahteval uresničitev manjšinskovarstvenih določil sanžermenske pogodbe. Ker se je pri svojem poslanskem in posvetnem delu Vinko Poljanec močno upiral začetnim pojavom fašizma na Koroškem, so ga po pripojitvi Avstrije k Nemčiji leta 1938 domači nacisti v Pliberku aretirali, ko se je vračal v Jugoslavijo. Iz celovških zaporov je prišel na smrt bolan in kmalu nato umrl.
—–
Zgodovina zdravilišča Golnik ob vznožju Kriške gore v okolici Kranja sega v leto 1917, ko je deželni odbor na današnji dan odkupil graščino Golnik za zdravljenje tuberkuloznih vojakov. Čez nekaj let so v bolnišnične prostore adaptirali še okoliška gospodarska poslopja, do 1927. leta pa so po načrtih arhitekta Vurnika zgradili prvo novo poslopje. Od takrat so poleg vojnih invalidov sprejemali na zdravljenje tudi civilne osebe. Zaradi mirnega okolja in blagega subtropskega podnebja je postal Golnik eno najbolj znanih evropskih zdravilišč za pljučne bolezni.
—–
Gledališka igralka ZLATA RODOŠEK je leta 1940 začela študirati germanistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani, obiskovala igralski oddelek Glasbene akademije ter statirala v Drami Slovenskega narodnega gledališča. Septembra leta 1945 je bila angažirana v nastajajočem ansamblu Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Tam je nastopala 36 let. Dozorela je v pomembno karakterno igralko. Like je gradila preudarno, v odrsko razigranost pa je vnašala mediteransko barvitost, prepojeno z nežno toplino. Sodelovala je tudi na Radiu Trst A. Leta 2002 je za svoje umetniško delo prejela srebrni red Republike Slovenije. Zlata Rodošek se je rodila na današnji dan leta 1922 v Števerjanu.
