Matt Hoyer je bilo v petdesetih letih prejšnjega stoletja veliko, slavno ime med Slovenci v ZDA, med izseljenci drugih narodnosti in med Američani. To je bil godec Matija Arko, po domače Hojerjev iz Sodražice. V mladosti se je izselil v Ameriko in s seboj odnesel izkustvo slovenskega godčevskega izročila, veder značaj, diatonično harmoniko ter izjemen glasbeni dar. Živel je z glasbo in glasba z njim. V ZDA je ustanovil skupino Hoyer trio, ki je z odprtostjo in žarom hitro osvojila občinstvo in postala vsesplošno priljubljena. Glasba Hoyer tria je zanimiv križanec slovenskega oziroma alpskega izročila z mnogimi drugimi glasbenimi kulturami, kar je plod delovanja glasbene industrije. Matija Arko je bil namreč med prvimi Slovenci, ki so pomembno soustvarjali produkcijo zvočnih posnetkov. Ohranjene gramofonske plošče iz časa med obema vojnama so danes pomembna ostalina, ki priča o moči slovenske glasbe zunaj etnične meje. V teh dneh je na knjižne police dospela monografija dr. Rebeke Kunej in dr. Draga Kuneja, ki Slovence seznanja z doma malo poznano, na tujem pa izjemno spoštovano osebnostjo Matije Arka - Matta Hoyerja. Avtorja študije - dr. Rebeka Kunej in dr.Drago Kunej - bosta predstavila slovenskega glasbenika, ki je pomembno soustvarjal ameriško glasbeno zgodovino tudi poslušalcem oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripravlja Simona Moličnik.

Matt Hoyer je bilo v dvajsetih, tridesetih, štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja veliko, slavno ime med Slovenci v ZDA, med izseljenci drugih narodnosti, tudi med Američani. To je bil godec Matija Arko, po domače Hojerjev iz Sodražice. V mladosti se je izselil v Ameriko in s seboj odnesel izkustvo slovenskega godčevskega izročila, veder značaj, diatonično harmoniko ter izjemen glasbeni dar. Živel je z glasbo in glasba z njim. V ZDA je ustanovil skupino Hoyer trio, ki je z odprtostjo in žarom hitro osvojila občinstvo in postala vsesplošno priljubljena.

Glasba Hoyer tria je zanimiv križanec slovenskega oziroma alpskega izročila z mnogimi drugimi glasbenimi kulturami, kar je lahko tudi že plod delovanja tedaj cvetoče glasbene industrije. Matija Arko je bil namreč med prvimi Slovenci, ki so pomembno soustvarjali produkcijo zvočnih posnetkov. V letih 1924 – 1929 je Hoyer trio posnel kar 99 gramofonskih plošč, ki so zaokrožile po vsem svetu. Ohranjeni posnetki danes pomenijo najstarejše zvočne zapise slovenske ljudske glasbe in so pomemben vir etnomuzikoloških raziskovanj.

V teh dneh je izšla monografija dr. Rebeke Kunej in dr. Draga Kuneja, ki Slovence seznanja z doma malo poznano osebnostjo Matije Arka – Matta Hoyerja. Avtorja študije dr. Rebeka Kunej in dr.Drago Kunej bosta v oddaji z več zornih kotovo osvetlila slovenskega glasbenika, ki je pomembno soustvarjal ameriško glasbeno zgodovino, hkrati pa daje vplogled v živost slovenksega izročila na tujem.

Simona Moličnik