Večjezični možgani

Predvajaj

foto: Flickr

Omrežja, omrežja

Tako kot nam znanje tujih jezikov lahko pomaga pri lažjem navezovanju stikov, torej tudi tkanje družbenih omrežij, pa so pri tem seveda aktivna tudi omrežja v naših možganih. In to, pri večini, predvsem tista v levi možganski polobli. Kot je za našo oddajo pojasnila prof. dr. Narly Golestani (Laboratorij za možgane in jezik, Ženeva, Švica), so ugotovili, da so

4759535950_3da0ea181e_o“pri primerjanju možganskih aktivnosti med enojezičnimi in večjezičnimi posamezniki našli nekaj razlik v slušni skorji ter nekaj drugih delih jezikovnega omrežja v naših možganih”

Kot je pojasnila Golestanijeva, večina raziskav z možganskim slikanjem kaže, da so, ko obvladamo drugi ali tretji jezik, aktivni isti predeli možganov kot pri prvem jeziku. Nekatere razlike obstajajo samo pri posebnih jezikih, kot je na primer kitajščina, ki je tonski jezik.

Kaj pa če se jezika naučimo pozneje v življenju ali ga ne obvladamo dobro?

V tem primeru se vključijo tudi drugi centri v možganih, bolj aktivni pa so tudi deli odgovorni za jezikovno procesiranje:

“Vključi se še desna polobla, prav tako pa tudi področja, ki niso nujno lingvistična. Denimo za pozornost, izvršilne funkcije, delovni spomin in tako naprej”.

Prof. dr. Alison Mackey (Georgetown University, ZDA) je pri vplivu starosti poudarila, da igra ta pomembno vlogo pri učenju drugega jezika, sploh če ga želimo obvladati kot izvirni govorci.

“To pa ne pomeni, da tudi malo starejši otroci in odrasli ne bi mogli biti dobri govorci drugega jezika, vendar se morajo bolj potruditi, da zvenijo kot izvirni govorci. Prav starejši pa imajo na primer prednost, ko pride do vzorcev v slovnici.”

How do wir preklapljamo zwischen le lingue? (kako preklapljamo med jeziki?)

Za preklapljanje med jeziki je zadolženo področje za izvršilne funkcije v naših možganih.  Prof. dr. Narly Golestani:

2950663799_faf7400738_b“ljudje, ki so večjezični, imajo ta sistem bolj razvit. Četudi jim ni potrebno preklapljati ves čas in vsak dan, pa vedno, ko govorijo v drugem jeziku, zraven na nek način zavirajo prvi jezik. Tudi ta ‘zaviralni sistem’ je v možganih večjezičnih ljudi bolj izurjen. “

 

Vedno večji dostop do tujih jezikov

Prof. Mackey je soavtorica knjige Bilingual Edge (2007), ki govori o tem, kako in kdaj otroka naučiti dveh jezikov in kaj to pomeni za njegov razvoj:

“Glavna sprememba od izida knjige je to, da so vmes izšle številne druge, s podobno temo. Mislim, da jih je pet ali šest in vse so enako dobre. S tem je za starše dostopnih več informacij. Še ena velika sprememba, ki sem jo opazila, pa je tudi vedno večji pomen nevrolingvistike in nevroloških meritev. Zanimiva je tudi sprememba v načinu učenja. V teh letih od izida, so se na primer razmahnili pametni telefoni, aplikacije, strojna oprema. Otrokom tako elektronske naprave omogočajo veliko več dostopa do drugega jezika.”

 

V oddaji lahko slišite še več o tem, med drugim pa tudi odgovore na vprašanje, kako večjezičnost vpliva na razvoj Alzheimerjeve bolezni in zakaj gre nekaterim učenje tujih jezikov veliko boljše kot drugim!