Novosti s področja transfuzijske medicine
Čeprav v laboratoriju že znamo izdelati umetno kri, z njo še dolgo ne bo mogoče nadomestiti krvi, ki jo odvzamemo na krvodajalskih akcijah. Brez pripravkov in zdravil iz dragocene krvi krvodajalk in krvodajalcev si kirurgije, intenzivne nege, anestezije in drugih vej sodobne medicine ne moremo predstavljati.
V Sloveniji zberemo približno 42.000 litrov krvi na leto, poudarja zdravnik Primož Poženel iz Zavoda za transfuzijsko medicino. Kako dragocena je kri, potrjujejo prizadevanja strokovnjakov, ki razvijajo postopke za njeno čim bolj varčno in smotrno uporabo. Razvili so koncept kliničnega vodenja transfuzije.
V luči varčevanja s krvjo se zastavi vprašanje, kako daleč smo od možnosti izdelave in s tem širše uporabe umetne krvi. Doktor Poženel:
Kri je tekoče tkivo. Sestavljajo jo krvne celice in plazma. Med celice prištevamo rdeče krvničke ali eritrocite, ki vsebujejo hemoglobin, na katerega se vežejo kisik, ogljikov dioksid in drugi koristni ter škodljivi plini. Bele krvničke ali levkociti sodelujejo v obrambi pred tujki. Krvne ploščice ali trombociti pa sodelujejo pri strjevanju krvi. Na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino lahko preberemo, da je slabokrven tisti človek, ki ima znižano vsebnost hemoglobina oz. zmanjšano število eritrocitov. Odrasel človek ima običajno od 5 do 6 litrov krvi.
Bolnik lahko prejme polno kri ali pa le njene posamezne komponente – na primer le rdeče krvničke. Doktor Poženel:
Specialist transfuzijske medicine Primož Poženel ob tem še dodaja, da se pred transfuzijsko službo po eni strani postavljajo vedno večje zahteve po zadostni, kakovostni in varni krvi za bolnike ter poškodovance, po drugi pa se omenjena služba sooča z omejenimi viri krvi. Prav zato razvijajo postopke za njeno čim bolj varčno in smotrno rabo.
