Pogovor s slaščičarjem, ki peče gurmanske burgerje
Ulična hrana za gurmane
“Prvič sem v Slovenijo stopil 29. julija 2010. V Ljubljano. Močno je deževalo takrat. Sem prišel študirati ekonomijo. Zakaj Slovenija? Ker je bila od vseh jugoslovanskih dežel najboljša. In je še vedno,” pove Makedonec Tomislav Tabay, ki se je k nam preselil pred šestimi leti. Čeprav ga je v Slovenijo pripeljal sloves ljubljanske ekonomske fakultete kot najboljše na področju bivše Jugoslavije, ga je pot zanesla drugam – diplomiral je iz slaščičarstva. Danes je kuhar in lastnik manjšega lokala z ulično hrano.
Sem imel možnost, da spoznam Janeza Bratovža. To je zame en res ogromen privilegij. Če uspeš vsaj malo pogledati, kaj se dogaja v tej glavi, rečeš: “Ja, to je to! Hočem tako delati. Hočem tako napredovati.”
Pred nekaj meseci se je odločil, da je čas za poslovni izziv, in z bratovo pomočjo odprl prodajalno ulične hrane. Pri pripravi mesa prisega na sous-vide tehniko ali t.i. kuhanje v vakuumu.
Vsako jutro mi sami pečemo svoj kruh. Meso, ki ga dobivamo, je pa tukaj obdelano, in je poanta, da je čimbolj sveže, da izraža ta svoj okus. Uporabljamo samo slovensko meso, ker meni se zdi, da to najbolj omogoča, da dobivamo svežino. Ni zmrznjeno, ni uvoženo.
Poslovna klima v Sloveniji mu ustreza, okrca zgolj privatni sektor, ki ga je treba menda večkrat pocukati za rokav, sploh če gre za sodelovanje z manjšim poslovnežem, kakršen je sam: “Imam občutek, da moraš večkrat poklicati, da malo slišijo ali pa ne pozabijo nate. Tudi če se gre za to, da se jim da denar.
Operna hiša
“Ni ogromna, ampak je lepa,” o starem delu operne hiše pove Makedonec, ki se navdušuje nad teraco tehniko in slovensko arhitekturno zgodbo.
V istem trenutku, ko se je razvijala na Dunaju Golden opera house, se je 300 km na jugu prav tako gradila ena majhna opera. Že takrat je slovenski narod imel željo, da je v istem koraku s svetom, da ne zaostane. To me zelo veseli. Zato sem jaz močno navdušen nad Slovenijo.
Ko pogovor nanese na domovino, Makedonec potrdi, da ekonomska in politična situacija v njegovi domovini stagnira, posledica pa je izseljevanje mlajših in starejših generacij.
Si predstavljate, da ljudje, ki imajo 50, 55 let, da se izselijo? Na polovici svojega življenja oni spakirajo in ne da bi dvakrat pomislili, oni grejo. Ne govorimo, da bi prišli v Slovenijo. V Kanado. Tako daleč so se odselili. To pa že nekaj pokaže.
Kajenje marihuane za zabavo
Čeprav je do tega trenutka Tomislava v življenju sledil svojemu delu in uspehu, pravi, da dlje kot do Slovenije ne bi šel. Bližina družine in prijateljev, ki živijo v Makedoniji, mu veliko pomeni. Tu mu je všeč in tu bo ostal. Tudi zato, ker je Slovenijo vzel za svojo, z zaskrbljenostjo pove …
Kakšna bo prihodnost v tej državi, če je pol prebivalcev zapohanih? Iskreno, tukaj ni slabo življenje, ravno nasprotno. Preveč je možnosti. Ravno to omogoča, da se to dogaja.
Da Makedončeva opažanja niso iz trte zvita, potrjuje raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je glede dnevne uporabe marihuane v Sloveniji ugotovila, da je v letu 2012 več kot 20-krat na mesec marihuano uporabilo kar okoli 6.350 državljanov.
