Da smo Slovenci planinski narod ni potrebno posebej poudarjati. Zadnja leta v naše gore zahaja vedno več ljudi, pa ne le Slovencev, ampak so za njihove lepote izvedeli tudi turisti. To veliko število ljudi v tem visokem skalnatem svetu pa je s seboj, kljub vedno boljši opremljenosti gornikov, prineslo tudi močno povečano število nesreč, do katerih prihaja iz najrazličnejših razlogov. In če do nesreče pride, se na klic na pomoč, odzovejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije. Po koncu poletne in pred začetkom zimske sezone se nam je zato v studiu pridružil gorski reševalec GRS Rateče, inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, vodnik reševalnega psa, poklicni gasilec, alpinist in turni smučar Jure Jeršin. Kaj človeka prepriča v to, da se preda tovrstnemu poslanstvu, kakšna so helikopterska reševanja in reševanja s pomočjo psov ter katerih vrst intervencij je bilo letos v gorah letos največ, je bilo le nekaj vprašanj, na katera vam je v Nočnem obisku odgovoril naš gost. Naš pogovor pa smo začeli s pomenom samozavesti za opravljanje dela gorskega reševalca.

Da smo Slovenci planinski narod ni potrebno posebej poudarjati. Zadnja leta v naše gore zahaja vedno več ljudi, pa ne le Slovencev, ampak so za njihove lepote izvedeli tudi turisti. To veliko število ljudi v tem visokem skalnatem svetu pa je s seboj, kljub vedno boljši opremljenosti gornikov, prineslo tudi močno povečano število nesreč, do katerih prihaja iz najrazličnejših razlogov. In če do nesreče pride, se na klic na pomoč, odzovejo člani Gorske reševalne zveze Slovenije. Po koncu poletne in pred začetkom zimske sezone se nam je zato v studiu pridružil gorski reševalec GRS Rateče, inštruktor za letalsko reševanje s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije, vodnik reševalnega psa, poklicni gasilec, alpinist in turni smučar Jure Jeršin. Kaj človeka prepriča v to, da se preda tovrstnemu poslanstvu, kakšna so helikopterska reševanja in reševanja s pomočjo psov ter katerih vrst intervencij je bilo letos v gorah letos največ, je bilo le nekaj vprašanj, na katera vam je v Nočnem obisku odgovoril naš gost. Naš pogovor pa smo začeli s pomenom samozavesti za opravljanje dela gorskega reševalca.

Jure Jeršin se je z gorami začel spoznavati že zgodaj v otroštvu. Najprej le preko razgledov, ki jih je na okoliške vrhove imel z domačega dvorišča, kmalu nato pa so ga povabile medse. Vseskozi pa je bila zaradi občudovanja dela gorskih reševalcev v njem želja, da bi to delo želel opravljati tudi sam. Pravi, da je v otroštvu gorske reševalce videl kot neverjetne stripovske junake.

V zadnjih letih se je število reševanj močno povečalo, kar gre pripisati različnim dejavnikom. Zaradi tega so različne postaje Gorske reševalne službe zelo obremenjene. A kljub morebitnemu pomisleku, da morajo reševalci v gorah največkrat pomagati alpinistom, ki iz takšnega ali drugačnega razloga obstanejo ujeti v steni, temu ni tako.

Pri svojem delu se gorski reševalci srečujejo z različnimi ekstremnimi razmerami, marsikdaj se celo zdi, da gre za spopadanje z nemogočim. Tako je bilo tudi na enem izmed reševanj na Jalovcu, kamor so Jure Jeršin in njegovi kolegi odšli reševat dva italijanska alpinista.

Ob omembi reševanja v gorah verjetno največkrat pomislite na reševanje s helikopterjem. A na voljo je še nekaj načinov, na katere lahko gosrki reševalci poškodovanemu priskočijo na pomoč. Veliko pa lahko pred ali po klicu na interventno številko Centra za obveščanja 112 storijo tudi nepoškodovani soudeleženci v nesreči. A pri tem nikoli ne smejo pozabiti na lastno varnost.

Jure Jeršin je tudi inštruktor letalskega reševanja s helikopterjem pri Gorski reševalni zvezi Slovenije. Poučevanje reševalcev letalcev pa poteka na različne načine. Tudi sam pa se mora kot inštruktor neprestano izpopolnjevati. Celo več, naša GRS je tako dobra, da se k nam prihajajo izobraževati tudi tuje reševalne enote.

Do trenutka, ko reševalci začnejo delati s helikopterjem, si marsikateri izmed njih niti ne predstavlja, kaj vse to zračno plovilo zmore. Helikopter ob reševanju opravlja tudi mnogo nalog in ni le prevozno sredstvo na kraj nesreče. Strašljiv pa je na primer podatek, na kakšno razdaljo se z lopaticami rotorja piloti približajo gorski steni. Le redki pa si lahko tudi predstavljajo, kaj pomeni spust po jeklenici do ponesrečenca.

Poleg reševanj s helikopterjem in inštruktorstvom le tega, je Jure Jeršin tudi vodnik reševalnega psa. To reševanje pa ima seveda tudi svoje posebnosti. Tudi psi pa se pri opravljanju dela prej ali slej srečajo s helikopterjem. A povsem na začetku poti gre za skupno učenje človeka in psa.

Tudi sami lahko veliko storite, da pripomorete k večji varnosti v gorah. Predvsem ne precenjujte svojih zmožnosti, pravilno pa tudi ocenite turo, na katero se odpravljate. Pred začetkom zime pa se lahko udeležite tudi katerega izmed izobraževanj varnega gibanja v gorah v zimskih razmerah, ki jih pripravlja Gorska reševalna zveza Slovenije. S tem boste korak bližje temu, da našega nočnega gosta ne boste v živo spoznali v helikopterju. A ne pozabite, nevarnost v gorah je vedno prisotna.

Aleš Ogrin