Odpadki v proizvodnih in potrošnikih družbah in sistemih postajajo vse večji problem, pa ne le zaradi naraščajoče količine, temveč tudi z vidika izgube virov in energije.
»Zadnje stoletje smo prebivalci Zemlje ustvarili toliko smeti kot naši predhodniki skozi celotno človeško zgodovino, kar je žalosten rekord,« ugotavlja Joan Marc Simon, direktor organizacije Zero Waste Europe, ki se zavzema za družbo brez odpadkov. Rekli boste, da gre za iluzijo. Prav imate. Družba brez odpadkov ni cilj, temveč pot. Posamezni koraki pa vodijo k zmanjševanju in ločenemu zbiranju. V družbi brez odpadkov prebivalci vidijo in razumejo problem trenutne prevelike potrošnje in ogromnih kupov črnih vreč, so odgovorni in zavzeti in od industrije zahtevajo izdelke, ki imajo dolgo življenjsko dobo, ki se jih da popraviti, ponovno uporabiti, reciklirati, kompostirati.
Skrb za vire
»Evropa je glede virov in potrošnje popolnoma odvisna od ostalega sveta. Uvozimo štirikrat več kot izvozimo. Ne gre le za gorivo, tu je tudi biomasa. Ne moremo biti v nedogled družba, ki meče stran. Ali bomo začeli svetu vračati ali pa bomo morali prenehati jemati. Obstoječe stanje ni trajnostno,« opozarja Joan Marc Simon. Da bi okrepili vlogo skupnosti pri razmisleku o odnosu do svojih virov je nastala tudi organizacija Zero Waste Europe. Pod njenim okriljem je trenutno 15 nacionalnih organizacij in več kot 500 lokalnih skupnosti. Urša Zgojznik iz organizacije Ekologi brez meja, ki to strategijo koordinira v Sloveniji, pojasnjuje: »Zajeti skušamo čim več surovin v odpadkih in jih vrniti v tehnološki ali naravni proces in zapreti krog ravnanja s surovinami. V sklopu Zero Waste se izogibamo odlaganju in sežigu, saj to pomeni direktno uničenje naravnih virov«.
Od prve Zero Waste evropske prestolnice do Zdravih ritk
Prva Zero Waste prestolnica v Evropi je Mestna občina Ljubljana. Poleg nje ta koncept pri nas izvajajo še občine Vrhnika, Bled, Borovnica, Gorje in Log-Dragomer. »Otroke najlažje naučiš dobrega ravnanja z okoljem. Oni pa to prenašajo tudi na starše,« poudari Elizabeta Žust iz vrtca Vrhnika, ki sodeluje v projektu Zdrave ritke. Njegov cilj je spodbujati uporabo pralnih plenic, saj so prijazne tako do otrok kot tudi do okolja. Po strategiji Zero Waste posameznik na leto ne bi smel oddati več kot 100 kilogramov mešanih komunalnih odpadkov, v naslednjem koraku pa ne več kot 50 kilogramov. Povprečen Slovenec sicer na leto pridela okoli 150 kilogramov mešanih odpadkov, kar je sicer manj kot v številnih drugih evropskih državah.
Potrošniški december na preizkušnji
Podjetje Snaga v Ljubljani na področju ravnanja z odpadki krepi tri prednostne naloge in sicer recikliranje, ponovno uporabo in preprečevanje nastajanja odpadkov. Po besedah Nine Sankovič želijo pomagati spremeniti družbo, da bi potrošniki postali bolj odgovorni, kritični in etični. »Treba je premisliti o tem, kaj potrebujemo in ali moramo to res kupiti novo,« razmišlja Nina Sankovič. Neko stvar si lahko tudi izposodimo ali kupimo rabljeno.
