O Helen Keller so zapisali, da je ena od najzanimivejših in najplemenitejših osebnosti zadnjih sto let. Rodila se je kot zdrav otrok, zaradi bolezni pa je pri devetnajstih mesecih izgubila vid in sluh. Kljub svoji gluhoslepoti je ob pomoči učiteljice Ann Sullivan stopila iz sveta tišine in teme; diplomirala, potovala, predavala in pisala knjige. Izjemno življenje in delo Helen Keller bosta v oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravil Iztok Konc, osvetlila dr. Simona Gerenčer Pegan in Anton Petrič. Vabljeni k poslušanju.
Foto: Kongresna knjižnica ZDA
Pisateljica, predavateljica, aktivistka za pravice žensk in gluhoslepih oseb
O Helen Keller so zapisali, da je ena od najzanimivejših in najplemenitejših osebnosti zadnjih sto let. Rodila se je kot zdrav otrok, zaradi bolezni pa je pri devetnajstih mesecih izgubila vid in sluh. Kljub svoji gluhoslepoti je ob pomoči učiteljice Ann Sullivan stopila iz sveta tišine in teme; diplomirala, potovala, predavala in pisala knjige.
“Z vsem, kar sem napisala, bi rada povedala, da moje življenje kljub telesni prizadetosti ni oropano prav vseh radosti in lepot tega sveta. Vsaka stvar ima svoj čar, tudi večna tema in tišina; učim se sprejemati okolnosti, kakršne so, in biti s tem zadovoljna.” Helen Keller v avtobiografiji Zgodbe mojega življenja.
Dr. Simona Gerenčer Pegan z Društva gluhoslepih Dlan pravi, da je Helen Keller s svojo izjemnostjo in borbenostjo dosegla marsikaj:” V prvi vrsti zlasti to, da je spremenila način razmišljanja ljudi, da gluhoslepi ne bi bili za nekaj sposobni. Dokazala je, da neglede na to, da je gluhoslepa, lahko doseže stvari, ki jih dosegajo vsi tisti, ki nimajo teh okvar.” Gospod Anton Petrič z Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije pa izpostavlja, kako je bila Helen Keller spretna v komunikaciji in stikih z drugimi ljudmi:” Za nas je simbol borbe v komunikaciji z okolico. Na svojevrsten način je ugotovila, kako se komunicira z okolico. Ugotovila je, da je možno s tipanjem, prijemanjem stvari in pa tudi s svojimi kretnjami, ki jih uporabljamo zudi gluhe osebe, vzpostaviti stik z drugimi ljudmi in predmeti.”
Helen Keller se je rodila leta 1880 v Alabami v Združenih državah. Vid in sluh je zaradi bolezni izgubila, ko je bila stara 19 mesecev. Pomembno vlogo v njenem življenju, morda najpomembnejšo, ima učiteljica Ann Sullivan, ki je h Kellerjevim prišla leta 1887, ko je bila Helen stara 6 let. 20 letna Ann, tudi sama slabovidna, vendar bistra, odločna, vztrajna in optimistična, se je Helen približala in jo vodila k spoznanjem o življenju.
Zgodbo o njunem odnosu pripoveduje film Čudodelka. Verjetno najbolj znan, pa tudi ganljiv, je v filmu prizor ob vodnjaku, ko Helen, kot je napisala sama, odkrije skrivnost govora.
“Po poti sva se spustili proti črpalki za vodo, privlačil naju je prijetni duh vzpenjajočega se kovačnika, ki je pokrival streho nad črpalko. Nekdo je črpal vodo. Učiteljica me je prijela za roko in mi jo potisnila pod curek. Medtem, ko mi je hladna tekočina tekla čez eno roko, mi je ona v drugo, najprej počasi, nato vse hitreje črkovala besedo “v-o-d-a”. Stala sem nepremično in z vso pozornostjo sledila gibom njenih prstov. Naenkrat se mi je v zavesti oglasil meglen spomin na nekaj pozabljenega, nekakšen trepet misli, ki so oživele – in nenadoma se mi je odkrila skrivnost govora. Spoznala sem, da “v-o-d-a” pomeni tisto čudovito hladno nekaj, kar mi je teklo čez roko. Ta oživljena beseda je zbudila mojo dušo, jo razsvetlila, jo napolnila z upanjem in veseljem in jo osvobodila! Še so bile pred menoj ovire, to je res, a to so bile ovire, ki jih bo sčasoma moč odstraniti!” Helen Keller v avtobiografiji Zgodbe mojega življenja.
Helen Keller je umrla leta 1968, stara 87 let. V življenju je veliko potovala in leta 1931 obiskala tudi Ljubljano. Ogledala si je tedanjo Gluhonemnico ob Zaloški cesti in se vpisala v spominsko knjigo. Je avtorica več kot 10 knjig, v najbolj znani Zgodba mojega življenja, ki jo je izdala pri 22ih letih, je opisala vesele in žalostne trenutke, pa tudi trenutke osamljenosti, ki jih je občutila, ko je sama sedela in čakala pred zaprtimi vrati življenja.
Gledališka skupina gluhih igralcev Tihe stopinje, ki deluje pod okriljem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, je letos v slovenskem znakovnem jeziku uprizorila igro, ki govori o življenju Helen Keller.
Izjemno življenje in delo pisateljice, aktivistke in predavateljice Helen Keller, smo vam približali: Eva Longyka Marušič, Mirta Berlan, Rudi Pančur, Anton Petrič, Natalija Spark, Simona Gerenčer Pegan in Iztok Konc.
