Konstruktivna seja mešane slovensko - madžarske manjšinske komisije, sodelovanje slovenskih raziskovalnih zamejskih ustanov, povezovanje regij in gledališč, "Etno smotra" na Reki, ....

V sredo, 18.11.2015, se je v Lendavi na svoji 15. seji sestala mešana slovensko-madžarska komisija za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski. Udeleženci, predstavniki vlad obeh držav in narodnih skupnosti, so bili po srečanju zadovoljni, saj je bilo, kot so pojasnili Silvi Eöry, zelo konstruktivno. Sprejeli so več priporočil, ki pa niso obvezujoča, tako da bo treba počakati, kaj se bo dejansko tudi uresničilo.

H konstruktivnemu vzdušju je, kot pravi zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss, veliko pripomoglo predhodno usklajevanje obeh strani. Sicer pa porabski Slovenci veliko pričakujejo tako od Madžarske kot od matične domovine.

“Pričakujemo pomemben razvoj, ki ga lahko dosežemo le s pomočjo večinskega naroda in matične domovine, da bomo lahko zagotovili pogoje za ohranitev slovenske skupnosti v Porabju.”

Od Madžarske tako pričakujejo, da bo še skrbela za slovensko manjšino, predvsem za šolstvo in zagotavljala denar zanj,. Slovenija pa, pravi prva zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu, naj nam zagotovi strokovno pomoč za dvojezično šolstvo, dodatne strokovnjake, učitelje – asistente iz Slovenije, ki bodo slovensko besedo dejansko prinesli ne le v šolske razrede, temveč tudi v učiteljske zbornice. Erika Köles Kiss pa si prizadeva tudi za več vidne dvojezičnosti, da bi vasi v Porabju imele dvojezične napise:

“Delam na tem, da bi samo območje Porabja označili že pri Monoštru in z druge strani ob meji, da bi vedeli, da se tu začne Slovensko Porabje na Madžarskem, kajti radi mešajo našo pokrajino z Orszegom….. Naši duši bo laže, če bomo vedeli, da je tu slovensko Porabje.”

Komisija se je tudi dogovorila, da boste državi – vsaka polovico – plačali obnovo slovenskega informacijskega središča v Monoštru. Govorili so tudi o podpori Društvu porabske mladine, ustanovljenem lani, ki ni upravičeno do subvencije, saj še ne deluje tri leta. Kot pojasnjuje predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš, so se zavzeli za financiranje tudi v tem vmesnem obdobju.

Madžarska je letos za slovensko manjšino namenila tretjino več denarja, v razpisu za prihodnje leto pa so za delovanje na kulturnem področju in za civilne organizacije predvideli trikratno povečanje denarja, je zadovoljen Ropoš, ki ob tem dodaja:

“Seveda pa morajo narodne organizacije to tudi izkoristiti.”

Zadovoljen s sejo je bil tudi predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvath, saj je pomembno, pravi, da se nadaljuje pozitivno vzdušje. Sam je sodeloval že na štirih sejah mešane komisije, pa tako dobrega vzdušja še ni videl. Gre za pravilne pristop k reševanju vprašanj:

“Obe strani sta stremeli k temu, da najdemo rešitve in ne da ustvarjamo probleme. Mislim, da nam je to dobro uspelo.”

Je pa Ferenc Horvath tudi nekoliko skeptičen glede samih mešanih komisij, priporočil in zapisnikov, ki jih podpišejo, saj sprejeta priporočila ne obvezujejo nikogar:

“Ali smo z delom zadovoljni, bomo lahko povedali na naslednji seji komisije, ko bomo videli, ali so se priporočila in sprejeti sklepi dejansko uresničili.”

In če se bodo držali dogovorjenega, bo mogoče prihodnja seja potekala že v obnovljenem Slovenskem domu v Monoštru.

Daljši prispevek o seji mešane slovensko-madžarske manjšinske komisije lahko slišite v prvem delu oddaje.

V Sotočjih gostimo tudi Slovenca, ki sta s svojim pogledom na svet, razmišljanjem in delom pomembno oblikovala življenje ob meji,  Zdravka Likarja iz Tolmina in Miloša Budina in Trsta. Vsak na svojem področju in po svojih iskrenih močeh sta pomembna soustvarjalca prijaznega sobivanja čez mejo, ugotavlja Mirjam Muženič. Miloš Budin je v dolgem političnem delu pustil neizbrisne sledi v narodnostni, italijanski in mednarodni politiki. Zadnja leta je predsednik italijanskega gledališča Rossetti v Trstu:

“Stres, ki ga politika nosi s sabo, je nekako plačilo, s katerim človek odkupi velike izkušnje, ki jih lahko potem porabi pri tako odgovorni nalogi, kot je sedaj moja.”

Kot je Budinu ob imenovanju na čelo gledališča Rossetti v šali dejal prijatelj, je prešel v razredčeno politiko. In to drži, pravi Budin, saj tudi v gledališču uporablja, kar se je naučil v politiki, toda…:

“Prav gotovo pa ta zadolžitev prinaša večja in več zadoščenja.”

Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine pod vodstvom Miloša Budina je stkalo posnemanja vredne vezi s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu: z izmenjavo predstav, igralcev in tudi občinstva. Zato, ker ga vodi Slovenec ali zato, ker sodelovanje narekujejo potrebe prostora in časa?

“Sodelovanje je potreba časa, rezultat zgodovinskih procesov, odraz današnjih razmer in pogojev, ki smo jih ustvarili, jih ustvarjamo vsi v tem prostoru, z različnimi pristopi, vendar vsi skupaj.”

Zdravko Likar iz Tolmina, ki že 40 let prihaja v Nadiške in Tersko dolino, v Rezijo, z izkušnjami dobrega poznavalca opaža velik napredek v odnosih odkar se je, kot pravi, meja zmehčala in odpravila, je izginil tudi strah rojakov v Benečiji.

“Pred štirimi desetletji je bilo povsem drugače, bali so se govoriti slovensko, po domače, strah jih je bilo vzpostaviti odnose. Redki so bili posamezniki, ki se niso upognili.”

Zdaj so se časi spremenili, vse več je sodelovanja in tudi skupnih, čezmejnih projektov, ki povezujejo rojake z obeh strani meje. Eden takšnih je projekt spominska Pot miru od Alp do Jadrana, uradno odprta marca letos ob 100. obletnici vstopa Italije v Veliko vojno. Obisk muzejev na prostem je izjemen, pojasnjuje Zdravko Likar, eden od sodelujočih v projektu. Obiskalo jih je več 10.000 ljudi in izkazalo se je, da je zgodovinski turizem na nekaterih območjih postal številka 1.  Nosilci uspešne pobude pa želijo Pot miru vpisati na seznam svetovne kulturne dediščine UNESCA, skupaj z Italijani in Avstrijci.

Prav sodelovanje pomeni boljšo prihodnost tudi za slovenske zamejske raziskovalne ustanove. O tem se pogovarjamo z direktorjem Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu Devanom Jagodicem, predsednikom Slovenskega znanstvenega inštituta iz Celovca Valentinom Simo in Jankom Mallejem, zadolženim za Slovensko študijsko knjižnico v Celovcu.

Predsednik Slovenskega doma Bazovica Reka Zvonimir Stipetić pojasnjuje, kakšno je življenje Slovenca na Reki in kako so se rojaki predstavili na letošnji “Etno smotri”, novi predsednik slovenskega kulturnega društva Lipa iz Buzeta Boris Grželj pa pove več o načrtih za dejavnejšo vlogo tam živeče slovenske skupnosti.

Prisluhnite oddaji!

Mateja Železnikar