Golobi pismonoše so znani po izrednem spominu, sposobni so preleteti velike razdalje, da se vrnejo v domač golobnjak. Njihove sposobnosti so izkoriščali tudi v vojaške namene, danes pa jih velika večina gojiteljev goji predvsem iz veselja, za razstave, pa tudi za tekmovanja. Športno golobarstvo je resna športna disciplina s svojimi zakonitostmi. Kakšna je sodobna reja športnih golobov pismonoš, kako potekajo treningi in tekmovanja, je v Nedeljski reportaži raziskovala Petra Medved.

športni golobi pismonoše

foto: Boštjan Podjed

Boštjan Podjed ima doma številno družino golobov. Pozorno opazovanje njihovega vedenja, natančnost pri prehrani ter znanje o golobarstvu mu prinašajo odlične rezultate. Njegovi golobi so v letošnji tekmovalni sezoni v končnem seštevku na klubski ravni zasedli prvo mesto v točkovanju posamezno, pa tudi ekipno na kratke proge. V točkovanju državnega prvenstva pa je ekipa njegovih golobov osvojila tudi prvo mesto na kratkih progah.

Športni golobi pismonoše

foto: Boštjan Podjed

Lastniki športnih golobov pismonoš tekmujejo, kateri golob bo hitreje priletel v domači golobnjak. Golobi, ki tekmujejo dobijo na nogo še en obroček. Tekmujejo na razdaljah od 100 do 1.800 kilometrov. Kategorij oziroma razdalj je več. Na kraj izpusta jih odpeljejo posebnih, za to namenjenih prikolicah. Golobi za 300 kilometrov dolgo pot iz Budimpešte v osrednjo Slovenijo potrebujejo štiri ure.

Jože Pečnik in Petra Medved

foto: Robert Medved

Sposobnosti goloba pismonoše so tudi v vojnah uporabljali za prenašanje sporočil, pripoveduje predsednik kluba ljubiteljev športnih in okrasnih golobov pismonoš v Novem mestu Jože Pečnik, ki je golobar že 41 let.

V prvi svetovni vojni so imeli golobi zelo velik delež. Nemci, Avstrijci, Angleži in Francozi – vsi so uporabljali goloba posmonoša za prenašanje sporočil. To so bile prav posebne enote vojakov, ki so s tem znale rokovati, logistika je bila lepo urejena. Kasneje pa so bile tudi enote, ki so imele nalogo sestreliti tega goloba, ki je prenašal sporočilo. Recimo Angleži so imeli to prednost, da so prišli do nemških šifer in so potem lovili nemške golobe, jih opremljali z drugimi, lažnimi sporočili in jih pošiljali na teren, razlaga Jože Pečnik.

foto: Jože Pečnik

Seveda ima vsak golobar svoje skrivnosti, kako do najboljših rezultatov na tekmovanjih. Član Kluba gojiteljev športnih golobov pismonoš Sel v Ljubljani Boštjan Podjed razlaga:

Najbolj razširjen in najbolj pogost način, ki se ga uporablja je t. i. vdovski način. To pomeni, da v času tekmovanja samičke ločene od samčkov.  Ne vidijo se,  dobro pa je tudi, da se ne slišijo. Dan pred tekmovanjem se za kratek čas spusi skupaj samčka in samičko, da se začne ljubezenska igra. Potem pa se ju loči in da v različni košari. Ko goloba spustiš ima le eno misel – vrni se domov, doma me čaka “ženka” in obratno. Ta metoda je za let dokaj uspešna. Potem je še ena metoda.  Samička znese jajčka, po 18 dneh se izvalita mladičeka, starša ju hranita in tudi gnezdo je eden izmed motivov.

 

foto: Boštjan Podjed

 

 

 

 

 

 

Petra Medved