Vse od začetka prehajanja beguncev čez Slovenijo so na vzpostavljenih kriznih točkah po državi delovali prostovoljci. Sorazmerno se je s povečevanjem števila prihajajočih beguncev povečevalo tudi število ljudi, ki so želeli pomagati, kar pomeni, da je bila koordinacija prostovoljcev iz dneva v dan bolj zahtevna. Lenka Vojnovič s Slovenske filantropije je Darji Pograjc razložila, kako so premostili organizacijske zagate in kako jim pri tem pomagajo družbena omrežja. Spregovorili sta tudi o samoorganiziranih prostovoljcih, ki žal po navadi naredijo več škode kot koristi pa čeprav se na teren odpravijo z najboljšimi nameni.
Koordinacija prostovoljcev na kriznih točkah za begunce
Vse od začetka prehajanja beguncev čez Slovenijo so na vzpostavljenih kriznih točkah po državi delovali prostovoljci. Sorazmerno se je s povečevanjem števila prihajajočih beguncev povečevalo tudi število ljudi, ki so želeli pomagati, kar pomeni, da je bila koordinacija prostovoljcev iz dneva v dan bolj zahtevna.
Čustva je treba pustiti ob strani
Na začetku svojega delovanja so bili prostovoljci in nekatere prostovoljske organizacije deležni očitkov o slabi koordinaciji. Veliko je bilo samoorganiziranih skupin, ki so želele pomagati, zato je prišlo do težav, razlaga Lenka Vojnovič s Slovenske filantropije.
Čustva je včasih treba pustiti na strani, kajti ta čustva so lahko pogosto in so tudi bila tista težava, ki je lahko prostovoljce in hkrati potem tudi begunce spravila v kakšen neroden, nevaren položaj.
Nevaren je predvsem efekt množice. Ko hoče nekdo, pa čeprav z dobrim namenom, razdeliti majhno količino hrane veliki množici, se lahko ustvari ‘stampedo’. Ker so v množici tudi otroci in starejše osebe, je to še posebej nevarno.
Povej mi, od kod si in povem ti, kje boš prostovoljec
Podatke o potencialnih prostovoljcih (imena, kontaktne številke, kdaj so na razpolago, ali imajo avto, od kod so) na Slovenski filantropiji dobijo prek spletne prijavnice. Ljudi, ki izpolnijo prijavnico, obveščajo glede na potrebe. Trenutno je prijavljenih več kot je dejanskih potreb, kar pa ni nujno slabo.
To pomeni, da se je prijavilo že toliko ljudi, ki so pripravljeni delati na terenu, da če se prijavite danes, to ne pomeni, da boste jutri že pomagali.
“Najprej iščemo ljudi, ki so bližje lokacijam, kjer se pomoč prostovoljcev potrebuje in šele nato iščemo širše. Trudimo se, da bi povezali prostovoljce, ki hodijo za isti termin na iste lokacije,” o koordinaciji pomoči beguncem pove Lenka Vojnovič.
Gre za to, da prostovoljci morda pričakujejo stalen stik z ljudmi, ko prihajajo na teren pa temu vedno ni tako. Včasih prostovoljsko delo pomeni tudi pripravljanje prostorov, čiščenje prostorov.
Naj vas to ne odvrne od pripravljenosti do nudenja pomoči. Da pa ne bo tudi vaš – še tako dober namen – zvodenel, upoštevajte napotke organizacij, ki so na terenu vzpostavile delujoče mreže nudenja pomoči.
