Med 25. septembrom in 3. oktobrom je Zavod za varstvo kulturne dediščine skupaj z različnimi ustanovami in slovenskimi šolami organiziral Dneve evropske kulturne dediščine. Slovenci se danes lahko pohvalimo z bogato dediščino, naši muzeji, arhivi in galerije pa hranijo dragocene eksponate, ki pričajo o kulturi na slovenskih tleh in o življenju naših prednikov. Eden izmed glavnih ciljev Dnevov evropske kulturne dediščine pa je tudi ta, da bi ta dediščina čim več prostora dobila tudi v našem izobraževalnem sistemu. Več o omenjenem projektu boste izvedeli v oddaji Kulturomat, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
Zapis v promocijski knjižici letošnjih že 25. Dnevov evropske kulturne dediščine v Sloveniji pravi, da je kulturna dediščina najbolj neposreden način našega seznanjanja z življenjem naših prednikov, to je s koreninami slehernega med nami. Narod brez korenin oziroma narod, ki ne spoštuje svoje dediščine, pa naj tudi ne bi mogel biti odprt do drugih kultur in naj bi bil brez prihodnosti. Zato je pomembno, da pri nas skrbimo za našo kulturno dediščino, v katere register je danes vpisanih več kot 50 tisoč različnih enot. Prav zato smo slovenski kulturni dediščini pozornost namenili tudi mi. Družili smo se z dijaki iz Ljubljane in Maribora, s katerimi smo ugotavljali, kaj kulturna dediščina pomeni njim, predstavili pa so nam tudi kulturno dediščino območij iz katerih prihajajo.
