Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in še ves zaspan, po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo – bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Več v posnetku četrtkove jutranje rubrike, še več pa na spodnjih povezavah!
‘Kompleksna čutna in čustvena zaznava’
Bolečina je bila tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo je, tako kot rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, prinesel četrtek. V oddaji sta sodelovali dr. Tina Bregant, pediatrinja z doktoratom iz nevrologije in Helena Jamnik, dr. med., vodja tema za interdisciplinarno rehabilitacijo oseb s kronično nerakavo bolečino (URI Soča). Kot je pojasnila dr. Bregant je to “kompleksna čutna in čustvena zaznava, ki nam sporoča, da nekaj v našem telesu ni v redu ali pa, da je mogoče že prišlo do poškodbe“.
foto: Flickr
“Nociceptorji – receptorji za bolečino, nekateri so na površini našega telesa, drugi znotraj. Od teh receptorjev bolečinski dražljaj potuje v hrbtenjačo, tam lahko že pride do refleksnega odgovora, recimo ‘umaknitvenega refleksa’, nato pa pridejo dražljaji še višje v možgane, kjer nam možganska skorja pomaga opredeliti, kje je ta bolečina, naš limbični sistem pa to čustveno opredeli.”
Saj poznate tisto : “A si zajčka ujel/a?”
Dr. Tina Bregant je pojasnila tudi, ali so pri zaznavanju bolečine kakšne razlike med otroci in odraslimi.
Kronična bolečina in možganski podpis
Svoje zgodbe pa za razliko od akutne piše kronična bolečina. V posnetku lahko slišite več pojasnil doktorice Helene Jamnik, če pa vas zanima, kako se “podpišejo možgani” lahko pojasnilo o možganskem podpisu najdete v drugi povezavi!
Pazite nase in se slišimo prihodnji četrtek!
