V srednjem veku sta bregova reke Ljubljanice v Ljubljani povezovala le dva mostova: Stari most (pozneje so mu rekli Spodnji), ki je stal na kraju poznejšega Špitalskega mostu (danes Tromostovja), in most na kraju današnjega Čevljarskega mostu. Tega so imenovali Zgornji ali Mesarski most; na njem so imeli namreč mesarji svoje klavnice in prodajalne. V začetku 17. stoletja so ta most podrli in leta 1614 zgradili novega. Namesto klavnic in mesnic so postavili majhne lope in jih dali v najem predvsem čevljarjem; po njih je most dobil tudi ime – Čevljarski ali Šuštarski.

V drugi polovici 19. stoletja so ta most zaradi varnosti zamenjali z novim; to je bil prvi litoželezni most v Ljubljani in kmalu so ga uvrstili med najzanimivejše tehnične rešitve tistega časa. Sestavili so ga iz vnaprej pripravljenih elementov trikotne oblike, ki so jih odlili v livarni Dvor pri Žužemberku in na gradbišču spojili z vijaki. Promet po njem je stekel na današnji dan leta 1867, v čast takratnemu županu pa so ga poimenovali Hradeckega most.

Tu je stal do začetka 30-ih let prejšnjega stoletja, ko je arhitekt Jože Plečnik med prenovo obrežij Ljubljanice od Špice do zapornic pri Cukrarni postavil nov, širok in monumentalen  most, spet imenovan Čevljarski, litoželeznega pa so prenesli do takratne mrtvašnice ob Zaloški cesti; zaradi tega se ga je prijelo ime »Mrtvaški most«. Ker za gost promet ni bil načrtovan, je bil od leta 2004 namenjen le pešcem. Po nekaj letih so ga prepeljali v livarno, kjer so ga strokovnjaki konstrukcijsko pregledali, od pomladi  leta 2011 pa  stoji na  novi  lokaciji:  na  sotočju   Ljubljanice  in  Gradaščice  v Trnovem, kjer spet s prvotnim imenom Hradeckega most povezuje Žabjek in Krakovo

—–

 Na današnji dan leta 1906 se je na Vrhniki rodil pisatelj KAREL GRABELJŠEK – GABER. Po končani višji pedagoški šoli leta 1938 v Zagrebu je poučeval v Trbovljah in na Vrhniki. Leta 1942 je odšel v partizane in  se tam ukvarjal tudi z novinarstvom, po vojni pa je bil urednik pri časopisih Ljudska pravica in Kmečki glas. Pisati je začel že pred vojno, pravo spodbudo za pisanje pa mu je dal narodnoosvobodilni boj. Poleg črtic in novel je napisal  tri romane iz partizanskega boja v Dolomitih, četrti – “Med strahom in dolžnostjo” – pa s prepričljivo epsko silo prikazuje stisko kmečkih ljudi v navzkrižju vojnih obračunov. Ta roman sodi med najboljša prozna dela s partizansko tematiko.  Karel Grabeljšek je napisal še niz del za mladino in dvakrat dobil Prešernovo nagrado: 1948. in 1976. leta.

——

Grška  igralka  in  političarka  MELINA  MERCOURI,  s pravim imenom Maria  Amalia  Mersuris,  je najprej nastopala v gledališču v Atenah, od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja pa na Broadwayu; kot levičarsko usmerjeno in politično angažirano igralko jo je namreč vojaška oblast izgnala iz Grčije. V izgnanstvu se je zavzemala za demokratizacijo domovine, nastopala kot pevka in se po padcu hunte vrnila v Grčijo. Kot igralka je sodelovala predvsem v filmih režiserja in svojega soproga Julesa Dassina, bila nominirana za oskarja, na festivalu v Cannesu pa nagrajena. Svetovni uspeh je dosegla s filmom »Nikoli v nedeljo«, posnetim leta 1960. Melina Mercouri je bila od leta 1977 v parlamentu predstavnica vsegrškega socialnodemokratskega gibanja PASOK, devet let pa tudi grška ministrica za kulturo. Rodila se je na današnji dan pred 90-imi leti v Atenah.

Pavle Jakopič