Se bomo prijeli za gumb ali za denarnico?

Dimnikar

foto: Wikimedia commons

Četudi se je napovedovalo, da naj bi s 1. januarjem leta 2016 v veljavo stopila novela zakona o dimnikarskih storitvah, pa se zdi, da konsenz med vsemi deležniki do takrat ne bo dosežen. S predlaganimi novostmi se ne strinja tako civilna iniciativa kot tudi ne dimnikarska zbornica in druge službe povezane z dimnikarskimi storitvami. Komisija za dimnikarsko dejavnost pri Zbornici komunalnega gospodarstva in Sekcija dimnikarjev pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije (OZS) sta enotnega mnenja, da je predlog zakona po vsebini in s pravnega vidika nedorečen ter nejasen. Znani niso podzakonski predpisi, prehodno obdobje za njegovo sprejetje pa je prekratko oziroma ga sploh ni. Takšna sprememba bi lahko pomenila drastično znižanje okoljevarstvene, požarne in zdravstvene varnosti ljudi, so še mnenja.

Aleksander Županek, predsednik Komisije za dimnikarsko dejavnost pri GZS, je izpostavil 4 točke, ki so po njegovem sporne: prenos odgovornosti na končnega uporabnika, enostranska izbira na relaciji uporabnik – izvajalec, omejevanje cen storitev in dodatne zahtevane licence za izobrazbo:

Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, je kritičen zlasti do tega, da bi se storitev prepustilo prostemu trgu:

Na tiskovni konferenci, ki je potekala 15.9.2015, so bili prisotni predstavniki različnih odborov in sekcij, ki so kakorkoli povezani z dimnikarsko dejavnostjo, med drugim tudi mag. Jorg Hodalič z Inženirske zbornice Slovenije:

Jure Horvat, predsednik odbora pečarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije:

Številne civilne iniciative, ki se borijo proti “dimnikarsko-koncesionarskemu lobiju”, pa so mnenja, da je dimnikarska dejavnost v Sloveniji urejena tako, da omogoča monopol, nepravilnosti in zlorabe. Predlog novega zakona o dimnikarski dejavnosti ureditev pa dejavnosti še poslabšuje in prikrito omogoča nadaljevanje monopola.

Tanja Bolte, direktorica Direktorata za za okolje in prostor na MOP, odgovarja na najbolj pogoste očitke dimnikarske zbornice in nekaterih drugih deležnikov, da gre za prenos odgovornosti na končnega uporabnika, da se bo s tem znižala varnost ljudi in premoženja in da se bodo povečali negativni vplivi na okolje:

Komisija za dimnikarsko dejavnost GZS-ZKG in Sekcija dimnikarjev OZS sta mnenja, da je edina možna rešitev sprememba Zakona o varstvu okolja ZVO-1F, ki bi podaljšala obstoječi sistem za obdobje treh let, ko potečejo še zadnje podeljene koncesije. Iniciative pa so že pred časom napovedale, da bodo, če bo ureditev še naprej monopolna in bo ščitila lobije, lastnike kurilnih naprav pozvali, naj s prihodnjim letom začnejo odklanjati še vedno obvezne dimnikarske storitve. Če ta ukrep ne bo zadoščal, pa bodo pripravile referendum, s katerim bodo preverile voljo uporabnikov malih kurilnih naprav.