Kakšna je pričakovana življenjska doba?
Kakšno je zdravje slovenskih petdesetletnikov? Z zdravnico Tatjano Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo pregledali slovenske in evropske študije ter primerjali relevantne statistične podatke.
Po petdesetem letu so pogostejša srčno-žilna in rakava obolenja, vendar šele na drugem in tretjem mestu. Najpogostejše so kostno-mišične težave.
Ljudje se po petdesetem letu starosti pogosteje kot prej srečujejo z različnimi zdravstvenimi težavami. »Takrat se začnejo zdravje in kronične bolezni slabšati,« pravi specialistka socialne medicine in javnega zdravja Tatjana Kofol Bric. Podatki iz študij ji pritrjujejo. Pogosta znanilca zdravstvenih težav sta visok krvni tlak in zvišana koncentracija sladkorja ter holesterola v krvi.
Zdravstvene težave po petdesetem letu starosti so velikokrat posledica nezdravega življenjskega sloga; predvsem kajenja, uživanja alkohola in telesne neaktivnosti. SVIT, DORA in ZORA so brezplačni preventivni presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki, raka dojk in raka na materničnem vratu.
Raziskave kažejo, da 40 odstotkov k izboljšanju in ohranjanju zdravja prispeva napredek medicine, kar 60 odstotkov pa preventivna dejavnost, ki obsega tudi lastno skrb za zdravje in s tem povezan zdrav življenjski slog.
