Reke, gore in gozdovi – ja, tako malo je treba, da je Danec zadovoljen turist. Domača slovenska kulinarika pa celotni izkušnji le še doda piko na i, pravi danska turistka Cecilie [Sesilija-naglas na prvi i], ki je v Sloveniji preživela teden dni. O njenem pohajanju po Gorenjski, Dolenjski in o obisku Ljubljane več v rubriki Turistov glas seže v deveto vas, ki jo je pripravila Darja Pograjc.

Pogovor z dansko turistko Cecilie Uldall

Ješprenj in medvedja salama

Cecilie je pred časom potovala na Irsko, kjer je srečala popotnico iz Slovenije. Spoprijateljili sta se in padla je odločitev, da se poleti srečata pri nas. Prijateljici sta najeli avtomobil in raziskali Bled, Blejski vintgar, Bohinjsko jezero, grad Otočec in reko Kolpo. Pika na i pa je bila domača slovenska hrana – če je tvoja turistična vodnica domačinka, tvoji kuharji pa njeni stari starši, od mize ne greš lačen.

Jedli smo štruklje, poskusila sem tudi cmoke z marelicami in cimetom. Pa ribo na žaru, ješprenj in kumarično solato. Stari starši so bili res prijetni, jaz pa tako sita. Žal mi je le, da nimam večjega želodca, saj so bili precej žalostni, ko so ugotovili, da ne morem več jesti.

»Niso govorili angleško, so pa govorili zelo glasno slovensko,« se Cecilie spominja dobrodušne babice in dedka. Na Dolenjskem se je pod domačimi dobrotami šibila miza, v Ljubljani pa številne stojnice na Odprti kuhni: “Sprehajali sva se med stojnicami in opazili salamo iz medvedjega mesa. To me je res presenetilo. Nisem vedela, da lahko ješ medveda. Res je bil medved, precej okusen medved.”

 Vročinski val na Dolenjskem

Danka nas je obiskala med zadnjim vročinskim valom, ki pa ga – kot prebivalka skandinavskega področja – ni preveč dobro prenašala: “Na Danskem smo imeli vročinski val in 25°C, pri vas pa je bilo več kot 30°C. Res mi je bilo težko, sprehajala sem se od vodnjaka do vodnjaka, se polivala z vodo in pila veliko tekočine.” Je bila pa zato toliko bolj prijetna osvežitev v mejni reki Kolpi.

O ja, seveda, plavala sem na Hrvaško. Tam sem bila 10 minut, potem sem spet odplavala nazaj na slovensko stran. Tako, da sem bila v enem tednu v kar dveh državah.

Dolenjska prestolnica ji bo v spominu ostala kot pravljično mesto ob reki z lepimi sprehajalnimi potmi in poceni koktejli. Na Danskem je namreč vse precej dražje.

Za koktejl bi pri nas odšteli 10 evrov. Ko sem tu dobila račun pa sem si mislila: »Super, samo 3 eure!« Šla sem tudi na sladoled, ena kepica je stala 1 evro in to res ogromna kepica. Na Danskem bi stala 5 evrov.

Hrvaška bolj znana turistična destinacija

Kot turistična destinacija je sicer na Danskem bolj poljubljena Hrvaška, a Cecilie pravi, da ima Slovenija to prednost, da je manj turistično oblegana, zaradi česar lahko še toliko bolj uživaš v njenih naravnih in kulinaričnih lepotah. Rek, gora in gozdov na Danskem nimajo, zato je obisk Slovenije za njih še toliko bolj zanimiv. Če bi le vedeli, kje Slovenija sploh je.

Ko sem staršem sporočila, da grem v Slovenijo, so me vprašali ali sem prepričana, da je varno in ali pri vas še vedno divja vojna. Pa sem jim razložila, da Slovenija ne leži na Balkanu, temveč ob Italiji in Hrvaški. Sem pa tudi jaz sprva mislila, da ste del vzhodne Evrope, a mi je slovenska prijateljica razložila, da to ne bo držalo.

Nekaj osvežitve v dneh, ki počasi spet postajajo bolj vroči, pa (na priporočilo Cecilie) na spodnjem linku. V hladnejši severni del Evrope vabi danski rock band Nephew.

Darja Pograjc