Stvari, ki jih imaš v lasti, si na koncu lastijo tebe

Odkrivamo minimalističen način življenja

Hiška pod orehom

foto: Darja Pograjc

Tuširanje s steklenico in kantá

Vode nimava, ni priklopljena,” razlaga Robi Špiler, ki prebiva v Hišku – hiški pod orehom. Tuš sta nadomestila s plastenko in izvedla nekaj eksperimentov. Tjaša Štruc: “Preizkušala sva koliko vode rabim jaz, koliko rabi Robi. Potem smo vključili še dve Robijevi kolegici. Smo rekli, ker ženske rabimo malo več, rabimo več ženskih testirank.

Tista, ki je rekla, da 100l vode porabi zato, da si glavo opere – je bilo izračunano, ker imajo bojler doma in toliko tople vode – je potem s flašami porabila 5,5l vode. S tem si je umila lase in telo.

Skromno bivanje zahteva od človeka, da najprej spremeni sebe. Gre za drzno odločitev, ki se začne z vprašanjem, kaj res potrebujemo za srečno življenje. Tjaša in Robi živita brez pečice, hladilnika, zamrzovalnika, televizorja in brez klasičnega stranišča.

Potrebo opravljava v kanto, v kateri se zbira material in vsakič posipava prek žagovino. Žagovina je ogljik, ki vpije in prepreči vonjave iz tega stranišča. Ko se kanta napolni, midva to spraviva pod kozolec. Ko se štiri polne naberejo, se lahko brez problema spraznijo na enem mestu, kjer se začne termalno kompostirati. 

tuš v Hišku

tuš v Hišku

foto: Darja Pograjc

Eksperimentiranje s slamo

Hiško v vasi Rožno pri Brestanici (Krško) je nastala v želji po odmiku od potrošniške družbe in v želji po mirnem, preprostejšem življenju. Ideja je nastala, ko je Robi končal študij gradbeništva.

Sveže znanje sem nekako hotel uporabiti. Sam sistem gradnje oz. sestavljanja je narejen po kanadskem sistemu: OSB plošče in leseni morali. Vmes izolacija, da je čim lažja konstrukcija.

Hiška ima obliko kontejnerja. Ker nima temeljev, postavljena je na betonske kvadre, je mobilna. Nekaj je bilo tudi eksperimentiranja s slamo. 

notranjost Hiška

notranjost Hiška

foto: Darja Pograjc

Minimalizem in vegetarijanstvo

Mogoče je bilo prej v meni že to, da nikoli nisem želela nekih velikih stvari, sem dosti skromna. In tudi te ideje za prihodnost, kje in kako bom živela … Je bilo vedno tako, da sem si rekla, da bom imela nekaj majhnega. Ker je lažje skrbeti za to in to vzdrževati.

K življenjskim stroškom veliko prispeva strošek hrane. Prebivalca Hiška zato pretežno uživata kar ponuja vrt in sadovnjak. Tjaša Štruc: “Ljudje znamo precej komplicirati pri hrani in si s tem sami ustvarjamo stroške in zapravljamo čas. Midva sva pa z vzpostavitvijo vrta (sploh zdaj v tej sezoni, ko je veliko vsega na voljo) videla, da ne rabiš nekih posebnih dodatkov kupovat v trgovinah.” Ker sta vegetarijanca, življenje brez hladilnika in pečice ni težko.

Jaz zadnje čase ugotavljam, da ko stopim v trgovino, imam v košari samo kakšen kruh in kakšno malenkost. Potem stojim in prav gledam, zakaj nimam bolj polne košare. Moram to iz glave dati, da ne rabimo s polnimi vozički hrane hoditi iz trgovin.

Poleti je lažje, pozimi so obiski trgovine malce pogostejši.

20150813_121049 (1)

 

Vse je en prostor

Življenje para na 11 kvadratnih metrih je precej pestro. Spominkov v Hiškotu ni. Vsaka stvar ima uporabnost. Vse je en prostor. Ni vrat. Ni loputanja. Ni kreganja. Kam se umakneta takrat, ko rabita prostor zase?

Ko je res več dni slabo vreme in sva omejena na Hiškota, se mogoče razmejiva tako, da Robi ostane v tistem dnevnem prostoru, jaz pa splezam gor na podest, kjer drugače spiva.

Bivanje v Hišku je delo na odnosu in delanje na samem sebi, še dodajata. Počasi in s previdnostjo svojo zgodbo delita z javnostjo. Obiščete ju lahko 20. septembra 2015, saj bo takrat drugič potekal dogodek Juglans se na ogled postavi.

Tjaša Štruc in Robi Špiler pred Hiškom

Tjaša Štruc in Robi Špiler pred Hiškom

foto: Darja Pograjc