Gledališki igralec, režiser in publicist ANTON DANILO, s pravim imenom Anton Cerar, velja za enega najbolj vsestranskih ustvarjalcev slovenskega gledališča. Rodil se je na današnji dan leta 1858 v Ljubljani. Od preloma stoletij do prve svetovne vojne je organiziral skoraj vse igralske turneje v poletnih mesecih. Te so bile pomembna priložnost za iskanje amaterjev na podeželju ter narodnobuditeljska in narodnoobrambna spodbuda za Slovence v nemškutarskih krajih tedanje Avstrije.
Že pred prvo svetovno vojno se je lotil režije, v letih 1914 in 1915 pa je bil upravni in umetniški vodja ter režiser in igralec Malega gledališča, kulturne ustanove, ki so jo odprli namesto tedaj zaprtega osrednjega slovenskega gledališča v Ljubljani. Oblikoval je več kot 700 vlog in režiral več kot 50 del. Anton Cerar Danilo je že pred prvo svetovno vojno posnel nekaj gramofonskih plošč. Za svoje umetniško delo je dobil več državnih odlikovanj in postal častni meščan Ljubljane.
—–
Kipar IVAN ZAJEC je bil plodovit ustvarjalec, saj je delal v marmorju, mavcu, bronu in terakoti. Najpogosteje so ga navdihovale nabožne in mitološke teme, še zlasti pa je bila zanj značilna nagnjenost k oblikovanju živali, predvsem konj. Njegova najbolj znana dela so kip preplašenega satira v ljubljanski Narodni galeriji, Prešernov spomenik v Ljubljani in doprsje Jurija Vege za spomenik v Moravčah. Prešernov spomenik je njegovo najpomembnejše delo; ko so ga postavili, je zbudilo navdušene odzive, pa tudi – zaradi razgaljene muze – globoko nestrinjanje in celo zgražanje. Kipar Ivan Zajec se je rodil na današnji dan leta 1869.
—–
MIROSLAV AMBROŽIČ se je po nižji gimnaziji v Kranju izučil tiskarstva. Od leta 1911 do 1936 je bil tehnični vodja in ravnatelj tiskarne Edinost v Trstu in Delniške tiskarne v Ljubljani. Pisal je o tehnologiji in ekonomiki tiskarstva in urejal strokovni časopis Slovenski tisk. Bil je organizator slovenskega sokolstva, v letih od 1925 do 36 pa tudi načelnik jugoslovanske sokolske organizacije. Miroslav Ambrožič se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Kranju.
—–
Lovec in rudosledec FRED BAHOVEC se je rodil na današnji dan leta 1889 na Rakovniku pri Ljubljani. Po končani osnovni šoli se je leta 1900 odselil v Chicago v Združenih državah Amerike in se izučil za strojnika. Živel je v več krajih na Aljaski in veliko potoval. Preživljal se je z lovom, ribištvom, delom na žagi, s farmsko rejo kun zlatic in poštarsko službo. V sodelovanju z Inštitutom Smithson iz Washingtona je nabiral kamne za izdelovanje nakita ter iskal zlato in redke fosile. Po njem se imenuje kraj Bahovec Pick na otoku Baranof, v katerem je preživel tri desetletja. Leta 1987 je izšlo avtobiografsko delo Freda Bahovca “Ljubljančan na Aljaski – Spomini in lovske zgodbe”.
—–
Na današnji dan leta 1215 sta angleško plemstvo in duhovščina prisilila kralja Johna Lacklanda – “Ivana Brez dežele” – da je s svojim pečatom potrdil Magno Charto Libertatum, najpomembnejši staroangleški temeljni zakon. Ta listina je zagotovila svobodo Cerkvi ter uredila odnose med fevdalci in vazali, baronom pa priznala pravico do osebne svobode, zasebne lastnine in dedovanja. Omejila je tudi uvajanje novih davkov in tako odpravila absolutno oblast kralja. Kot listina z univerzalnim pomenom za razvoj človekovih pravic je Magna Charta Libertatum, sprejeta pred 800-imi leti, še vedno temelj angleške ustavne ureditve.
