Danes predstavljajo brezžične povezave velik del sodobnih komunikacij. To, da so sorazmerno varne, je ključnega pomena. Presenetljivo pa je, da na začetku dolge poti izboljšav njihove varnosti stoji izum holywoodske igralke. Hedy Lamarr je bila v štiridesetih letih 20. stoletja velika filmska zvezda, ki je nastopala skupaj s Clarkom Gablom, Jamesom Stewartom in Spencerjem Tracyjem. Toda izzivi njene igralske kariere niso zadovoljile njenega intelekta. V prostem času je reševala najrazličnejše tehnične probleme. Med drugo svetovno vojno je ugotovila, da bi lahko z usklajenim menjavanjem frekvenc zagotovili večjo varnost radijsko vodenim torpedom. Čeprav je izum filmske igralke v tistem času naletel na gluha ušesa, je mnogo kasneje postal pomemben temelj sodobne brezžične tehnologije.
Foto:Flickr, cc
Danes predstavljajo brezžične povezave velik del sodobnih komunikacij. To, da so sorazmerno varne, je ključnega pomena. Presenetljivo pa je, da na začetku dolge poti izboljšav njihove varnosti stoji izum holywoodske igralke.
Najlepša ženska na svetu
Hedy Lamarr je Holywood v letih njene največje slave vztrajno razglašal za najlepše žensko na svetu. V štiridesetih letih 20. stoletja je bila velika filmska zvezda, ki je nastopala skupaj s Clarkom Gablom, Jamesom Stewartom in Spencerjem Tracyjem. Toda izzivi njene igralske kariere niso zadovoljile njenega intelekta. Vloge, ki jih je dobivala so temeljile na njenem markantnem videzu in so bile precej stereotipne. Igrala je tako predvsem usodne eksotične lepotice ali pa preproste gospodinje, ki so emigrirale v Združene države Amerike.
Med dejstvi in medijsko podobo
Toda njeno življenje je bilo mnogo bolj zapleteno. Hedy Lamarr se je rodila kot Hedwig Eva Maria Kiesler leta 1914 na Dunaju premožnim judovskim staršem. Že v najstniških letih je začela nastopati v gledališču ter kmalu tudi dobila vlogo v češkoslovaškem filmu Ekstaza, zaradi katere je imela kasneje kar precej težav. V filmu je namreč tudi prvi posnetek ženskega orgazma v nepornografskem filmu in v kasnejših letih, ko je bila že v Holywoodu, so se Američani zelo trudili, da bi to škandalozno podrobnost pozabili ali tudi kar povsem prikrili, pravi filmska kritičarka Tina Poglajen.
Vloga v tem filmu ni bila všeč že njenemu prvemu možu, premožnemu avstrijskemu proizvajalcu orožja Friederichu Mandlu, ki je pokupil vse kopije, ki jih je lahko dobil, da bi tako film umaknil očem javnosti. Zakon je Hedy opremil s kar poglobljenim poznavanjem orožja, saj ji je mož ob večerih razlagal svoje načrte za izboljšave ter jo celo jemal s seboj na sestanke z svojimi inženirji. To znanje ji je desetletje kasneje precej pomagalo pri zasnovi njenega revolucionarnega izuma.
Leta 1937 je Hedy Lamarr je leta 1937 zapustila moža in se odpravila v Združene države Amerike. O tem, kako je prišla v ZDA in konkretno v Holywood, obstajajo različne zgodbe, nobena pa ni povsem zanesljiva, saj so bile del skrbno izdelane medijske podobe.
Njen prvi holywoodski film se je imenoval Alžir in vloga usodne eksotične lepotice v njem jo je izstrelila med holywoodske zvezde. Toda izzivi njene filmske kariere niso zadovoljili inteligentne Hedy, ki je veliko svojega časa posvetila izumljanju in reševanju najrazličnejših problemov.
Torpeda in skakajoče frekvence
Na vsak način si je želela pomagati zaveznikom v boju proti nacistom na konkreten način. Tu ji je poznavanje orožja prišlo prav. Pomemben del vojne se je odvijal na morju in tedanja torpeda, ki jih je usmerjal radijski signal, so bila zelo občutljiva za motnje. Skupaj z avantgardnim skladateljem Georgom Antheilom sta se dokopala do uporabne rešitve, usklajenega menjavanja frekvence, prek katerega je torpedo voden. Izum sta leta 1942 patentirala, toda ameriška vojska ni bila nič kaj navdušena nad tem, da bi se za tehnološko rešitev morala zahvaliti filmski igralki. Hedy Lamarr so predlagali, da naj raje izkoristi svojo slavo in videz za zbiranje denarja za vojno.
Tehnologija je ponovno postala aktualna mnogo kasneje, ko je patent že potekel, in je usklajeno menjavanje frekvence (angl. frequency hopping) postalo pomemben del varnega brezžičnega prenosa podatkov. Številne sodobne tehnologije, denimo bluetooth, temeljijo na tem principu.
