Ko je pred štirimi leti zmagal med mladimi pevci na festivalu v Sanremu, ga v Italiji ni poznal skoraj nihče. Ko se je nekaj mesecev pozneje na Eurosongu v Düsseldorfu uvrstil na 2. mesto, je postal eden najbolj zaželenih jazzovskih glasov Evrope. Ko je predlani na Sanremu bil spet drugi, pa je že veljal za najbolj neobičajni seks simbol, kar jih pozna italijanska scena.
Ko je pred štirimi leti zmagal med mladimi pevci na festivalu v Sanremu, ga v Italiji ni poznal skoraj nihče. Ko se je nekaj mesecev pozneje na Eurosongu v Düsseldorfu uvrstil na 2. mesto, je postal eden najbolj zaželenih jazzovskih glasov Evrope. Ko je predlani na Sanremu bil spet drugi, pa je že veljal za najbolj neobičajni seks simbol, kar jih pozna italijanska scena. A Raphael Gualazzi /izg. ráfael gualáci/, štiriintridesetletni pianist, pevec, avtor in aranžer iz Urbína, je že desetletje eden najbolj priljubljenih glasov pariške jazzovske klubske scene, čeprav si je za dom izbral London. Sredi dih jemajočega ritma evropske turneje, na kateri je predstavljal svoj zadnji album Happy Mistake, ga je predlani ujel Janko Petrovec – in nastal je portret, ki ga lahko znova slišite v nizu Jazzobrazi.
