Bo letošnji El Niño podiral rekorde?
Rekordne julijske temperature so nas kar temeljito segrele. Kljub ohladitvi konec meseca je letošnji julij vseeno najtoplejši v vsej zgodovini meritev. Zdi se, da se temperaturni rekordi in vremenski ekstremi vrstijo kar eden za drugim. In ni še konec. Letos se je v globalno vremensko zgodbo vmešal še el Niño. Pojav v Tihem oceanu vedno temeljito spremeni ustaljene vremenske vzorce po svetu in letošnji bo brez doma pustil opazen pečat. Po napovedih bo namreč – rekorden.
Po zatišju rekord?
Kar nekaj zadnjih let je bilo v Tihem oceanu zatišje. Fanta zadnjih pet let ni bilo na spregled. El Niño namreč v španščini pomeni deček, tako pa pravijo tudi Jezuščku. El Niño se je namreč običajno pojavil okoli božiča. Letošnjega so strokovnjaki pri Ameriškem uradu za oceane in ozračje zaznali že meseca marca, kar pomeni, da je nenavadno zgoden.
Boaters need to be prepared for hurricane season. Learn what you can do: http://t.co/0cM8J7NHqe #CoastalSafety pic.twitter.com/fGt7wsQqJk
— NWS (@NWS) July 28, 2015
El Niña se sicer ne da napovedati, lahko se ga le izmeri. Njegov prihod napovejo nadpovprečno visoke temperature v ekvatorialnem delu Tihega oceana, ob zahodni obali Amerike. Zadnji močan, pravzaprav rekorden el Niño je bil v letih 1997/98, ko je temperatura vode po podatkih Ameriškega urada za oceane in atmosfero NOAA narastla za 2,3°C. Čeprav tokrat temperatura oceana morda ne bo toliko narastla, bo pa najverjetneje letošnji dolgotrajnejši in bi tako utegnil imeti celo še večji vpliv na vreme. Vsekakor smo trenutno šele na njegovem začetku in njegov vpliv se bo v polni meri pokazal šele prihodnje leto. Časa za podiranje rekordov je zato še dovolj.
Kaj je el Niño?
Pri el Niñu gre za tesno povezavo med dogajanjem v oceanih in v atmosferi, pojasnjuje oceanograf prof.dr. Vlado Malačič. V običajnem letu v Tihem oceanu ob zahodni ameriški obali pihajo vetrovi ob ekvatorju proti zahodu, južno od ekvatorja pa proti severu, v obeh primerih pa odnašajo vodno maso proti Indoneziji, kjer se kopiči, zato se tam zračne mase intenzivno dvigajo ter prinašajo s seboj obilen dež. Obenem se ob ameriški obali na površino dvigajo globlje plasti hladnejše morske vode, ki je bogata s hranili. S tem je celotni prehranski verigi v Tihem oceanu zagotovljena izdatna hrana, ribičem pa bogat ulov. Zato ni presenetljivo, da so pojav el Niño prvi opazili perujski ribiči, kajti včasih bogatih ribjih jat preprosto ni bilo. V letu el Niña namreč pride do povišanja temperatur vode v ključnih predelih Tihega oceana, zato se zmanjša tudi moč vetrov, ki sicer odnašajo vodno maso proti zahodu, včasih pa ti celo spremenijo smer. Topla voda se tako zadržuje ob zahodni ameriški obali, hladna, s hranili bogata voda, pa ostaja v globinah. Poleg tega, da imajo v letih el Niña morski organizmi le malo hrane, se povsem spremenijo tudi vremenski vzorci.
Poplave, suše in višje temperature
Zračne mase se v letu el Niña dvigajo v zahodnem Tihem oceanu in območja tam so zato izpostavljena izdatnemu deževju, orkanom in poplavam. Na otočju Galapagos denimo pade tudi desetkrat več dežja kot sicer, tako da ga v le nekaj mesecih pade toliko kot sicer v več letih skupaj, izpostavlja klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje. Močno deževje pričakujejo tudi v Kaliforniji, ki jo že dlje časa pesti huda suša, toda el Niño ji najverjetneje ne bo prinesel le olajšanja, zelo verjetne so namreč poplave, letos ni izključen niti kak orkan, ki ga sicer tako daleč na severu še niso videli. Drugod bodo posledice ravno obratne. Vzhodni Avstraliji, območju Amazonije in srednji Ameriki zaradi el Niña grozi suša.
#DidYouKnow The world's highest temperature ever recorded was 56.7 °C in the Death Valley on 10 July 1913. pic.twitter.com/JlK8sZ53Oe
— WMO | OMM (@WMOnews) July 22, 2015
Čaka nas pretopla zima
Slovenija sicer ni neposredno izpostavljena vplivu el Niña, toda ker je globalno vreme tako prepleteno, bomo posledice skoraj zagotovo občutili. Dosedanje izkušnje so namreč pokazale, da so leta el Niña značilno toplejša, pravi klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj. Toda že lansko leto, ko ni bilo el Niña, smo doživeli najtoplejše leto v zgodovini meteoroloških merjenj, poudarja. Letos pa je zaradi vpliva el Niña velika verjetnost, da bomo ta rekord še presegli. Ker naj bi bil tokratni el Niño dolgotrajen, obstaja celo možnost, da bo prihodnje leto še toplejše. El Niño bo učinke globalnega segrevanja ozračja le še stopnjeval.
Segrevanje oceanov, bolj intenzivni el Niño
El Niño je tesno povezan z dogajanjem v oceanih, saj ga napaja toplejša voda Tihega oceana. Oceani pa se segrevajo, poudarja Lučka Kajfež Bogataj. Še pred petimi leti je veljalo, da se oceani segrevajo le približno do globine 500 oziroma 700 metrov, da zaradi počasnih procesov segrevanje globlje še ni seglo. Novi podatki pa kažejo, da to ne drži in da se je ocean segrel že do globine 2 km.
Številke na prvi pogled sicer niso visoke. Strokovnjaki ocenjujejo, da se je v 100 letih segrel za manj kot 1°C, podobno kot ozračje. Toda toplotna kapaciteta vode je bistveno večja kot pri zraku. V oceanih je zato uskladiščeno tisočkrat več toplote kot v drugih delih podnebnega sistema. To pomeni, da tudi če ta hip prenehamo z izpusti, se bodo podnebne spremembe nadaljevale. Odprto ostaja le vprašanje, kako hitro se bo ta toplota prenesla še na ozračje.
Toplejši oceani pa med drugim pomenijo tudi, da bo pojav el Niño, kadar se bo pojavil, intenzivnejši, vremenski pojavi, ki jih bo sprožil, pa še bolj ekstremni. Letos bo tako vreme nedvomno deležno še veliko pozornosti.
