Negotova prihodnost Novic, 30 let delovanja dvojezičnega šolskega centra v Špetru in 10-letnica monoštrskega komornega zbora, uspešne mlade rojakinje; koroška Slovenka Sarah Martina Rogaunig, tržaška rojakinja Maja Smotlak in Roberta Cetina, rojakinja z Reke

V Sotočjih tokrat preverjamo, ali se vendarle obeta sistemska rešitev financiranja manjšinskih medijev v Avstriji?

“Našli bomo sistemske rešitve”, je po pogovoru z avstrijskim ministrom za kulturo Josefom Ostermayerjem za STA dejal minister Gorazd Žmavc, pristojen za rojake v sosednjih državah. Sogovornika sta razpravljala o vseh odprtih vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Avstriji. Kot so nam sporočili z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je minister sogovornika med drugim opozoril, da se finančna podpora Avstrije slovenski manjšini zadnjih 20 let ni spremenila in ob tem izpostavil problematiko financiranja manjšinskih medijev, še posebej težko finančno stanje tednika Novice. Izrazil je željo, da bi avstrijska stran našla ustrezno sistemsko rešitev, s katero bi zagotovili njihov nadaljnji obstoj in delovanje. Minister Ostermayer, ki naj bi prišel septembra na obisk v Slovenijo, pa je odgovoril, da bodo sistemsko rešitev skušali poiskati v okviru novele zakona o podpori tiskanim medijev. Pogovori so bili zelo odprti in konstruktivni, so sporočili z Urada. Kaj to konkretno pomeni tudi za prihodnost slovenskega tednika Novice iz Celovca, ki se je znašel v velikih finančnih težavah? Odgovor smo iskali na tako Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu ter na slovenskem veleposlaništvu na Dunaju, ki je pripravilo srečanje, vendar nam dodatnih pojasnil niso dali. Tudi soupravitelj tednika Novice Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij in vodja sosveta slovenske narodne skupnosti pri avstrijskem zveznem kanclerju, ne pozna podrobnosti in konkretnih rezultatov srečanja ministrov Žmavca in Ostermayerja. Je pa, kot je pojasnil v oddaji, na težave opozoril tudi na srečanju vseh sosvetov s pristojnimi pri uradu avstrijskega kanclerja, ki je potekalo 8.6. 2015 na Dunaju. Tednik Novice namreč nujno rabi pomoč v višini približno 70.000 evrov. Jih bodo našli? Usodo osrednjega tednika koroških Slovencev spremljamo naprej, tudi v oddaji Sotočja.

Tokrat gostimo kar tri mlade rojakinje; koroško Slovenko Sarah Martino Rogaunig, ki končuje magitrski študij na Dunaju, tržaško rojakinjo Majo Smotlak, ki je doktorirala na primorski univerzi, in Robetro Cetina, rojakinjo z Reke, ki študira oblikovanje na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.

Sarah Martina Rogaunig, ki je raziskovala, kakšen vpliv ima gledališka dejavnost mladih rojakov na njihovo narodno identiteto, in Maja Smotlak, ki jo je zanimalo, kako se narodna pripadnost odraža v sodobnem slovenskem romanu v Italiji, sta dobili prvo in drugo nagrado na natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za naloge s področja zamejstva. Kaj sta ugotovili, lahko slišite v Sotočjih. Študentka oblikovanja Roberta Cetina pa se s svojimi deli predstavlja na zaključni razstavi, ki jo ob zaključku študijskega leta pripravljajo na akademiji, v prostorih oddelka za oblikovanje, na Dolenjski cesti 83 v Ljubljani. Oblikovanje je bilo vedno njena prva izbira, pravi, v Ljubljano pa je prišla tudi zato, da bi izboljšala svoje znanje slovenščine. Kaj pa najbolj pogreša? Prisluhnite oddaji!

Odpravili smo se tudi v Špeter, kjer so slovesno zaznamovali 30-letnico delovanja za rojake zelo pomembne dvojezične šole. Začelo se je z dvojezičnim vrtcem, iz katerega je nato zrasla osnovna in nižja srednja šola. Letos je bilo vanjo vpisanih največ otrok v vsej zgodovini, kar 264, in tudi obeti za v prihodnje so dobri. Boljši, kot so bili pred petimi leti, ko so se morali čez noč izseliti iz svojega šolskega poslopja, saj ni bilo potresno varno. Preselili so jih kar na štiri različne lokacije in tako zelo otežili delo. Konec minulega leta pa so v Špetru vendarle začeli obnavljati šolsko poslopje, dogradili bodo še osem učilnic, kuhinjo in uredili šolsko dvorišče. Obnova bo stala 2, 5 milijona evrov. 1, 7 milijona evrov bo prispevala država, 776.000 evrov pa dežela Furlanija-Julijska krajina. Tudi nova občinska uprava je šoli naklonjena. Kot pravi župan Mariano Zufferli, je dvojezična šola, ki je uspešna in priljubljena predvsem zaradi vse bolj kakovostnega pouka, pomembna tudi zaradi možnost učenja še enega jezika, slovenskega, kar mladim olajša načrtovanje prihodnosti v Evropi brez meja. Rojaki v Furlaniji-Julijski krajini, še posebej v Videmski pokrajini, pa si želijo, da bi dobro prakso dvojezične vzgoje in izobraževanja iz Špetra preselili tudi v druge doline v Beneški Sloveniji.

Slovesno je bilo tudi v Porabju, kjer so konec tedna praznovali 10-letnico delovanja monoštrskega komornega zbora. Začetki niso bili enostavni, pravi predsednica zbora Marijana Sukič, saj so morali pevke in pevce iskati po vseh okoliških vaseh. Toda našli so jih.

Na pomoč jim je priskočil zborovodja Tomaž Kuhar, ki je s porabskimi rojaki sodeloval že v 80-ih letih in jih kar trikrat pripeljal na gostovanje v Cankarjev dom. Prav to je bilo odločilno, da se je leta 2005 vrnil, saj se je v Porabju počutil kot doma. “Začeli smo iz čisto nič in ker smo vsi, kot se pravi, videli luč na koncu tunela, smo vztrajali,”ponosno pripoveduje zborovodja, ki še danes vodi Monoštrski komorni zbor.

Prisluhnite jim v tokratni oddaji!

Prvi