Z bakterijo Helicobacter pylori je okužena polovica svetovnega prebivalstva.
Helicobacter pylori spremlja človeka že več deset tisoč let. Odkrit pa je bil šele leta 1982, saj so strokovnjaki dolgo menili, da je nemogoče, da bi lahko katerakoli bakterija živela v kislem okolju človekovega želodca. A so se motili. Helicobactru pylori kislo okolje ustreza in se je nanj dobro prilagodil. Strokovnjaki ocenjujejo, da je s Helicobactrom pylori okužena polovica svetovnega prebivalstva.
Za Slovenijo velja, da se je v zadnjih petnajstih letih delež okuženih prepolovil – iz 50 na 25 odstotkov. Zaslugo lahko pripišemo učinkovitemu zdravljenju in ustrezni higieni.
Čeprav okužba sega že v otroštvo, pa večina ljudi zanjo ne ve, saj jim bakterija ne povzroča nobenih težav. Pri vseh pa ni tako. Pri dvajsetih odstotkih se lahko okužba s Helicobacter Pylori resno akutno ali kronično zaplete.
Helicobacter pylori lahko povzroči razjedo na želodcu ali dvanajstniku, kronično vnetje želodčne sluznice – gastritis, poveča pa tudi tveganje za nastanek želodčnega raka.
Zdravnica Barbara Sodin iz Splošne bolnišnice Celje opaža, da se je uspešnost zdravljenja okužbe s Helicobactrom pylori v zadnjih letih zmanjšala, saj je ta bakterija, kot že mnoge druge, vedno bolj odporna proti antibiotikom. Zato je treba zdravljenje skrbno načrtovati in spremljati.
