Skupaj z rojaki iz FJK na svetovni razstavi v Milanu in z dijaki klasičnega liceja v Trstu. "Dober dijak klasičnega liceja je odličen študent!" Vzorčna kmetija v Porabju bo kmalu v celoti zaživela. Marija Šenk, rojakinja z Reke in zelo plodovita pesnica.
Ob 60. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe je vnovič postalo aktualno tudi vprašanje, ali naj Slovenija notificira nasledstvo. O tem se je predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez pogovarjal s predstavniki rojakov iz Avstrije, ki jih je povabil na uradni obisk v državni zbor. Država je bila že nekajkrat pred tovrstnimi odločitvami, je po srečanju dejal Brglez. Razmere so se od zadnjega odločanja v državnem zboru leta 2012 nekoliko spremenile, zato bodo morala o tem presoditi pristojna telesa, pričakujejo tudi mnenje vlade in stališče slovenske skupnosti v Avstriji:
“In to reprezentativno mnenje naše narodne skupnosti v Avstriji, ker zaradi nje in ne zaradi Republike Slovenije to počnemo oziroma bi ali ne bi počeli.”
Ob tem je Brglez poudaril, da je avstrijska državna pogodba take vrste, da je mogoče kadarkoli zahtevati spoštovanje določil in še zlasti njenega 7.člena, kar je Slovenija po prepričanju predsednika državnega zbora doslej vedno znova počela.
Toda, če je predsednik Brglez podal žogico slovenski skupnosti v Avstriji, jo ta vrača nazaj. Nedvomno je Slovenija naslednica ADP in takšno vlogo tudi igra, ali naj to uredi še formalno z notifikacijo nasledstva, pa je že drugo vprašanje, politično vprašanje, ki ga mora rešiti Republika Slovenija. Enotnega stališča znotraj slovenske narodne skupnosti glede notifikacije nasledstva ni. Kot pravi Bernard Sadovnik, predsednik SKS (Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev), bi bilo pomembneje reševati trenutna odprta vprašanja:
“Če bi z isto vnemo razpravljali o pospeševanju tiska, vprašanju Novic, o avstrijskih podporah in njihovem povečevanju, o financiranju osnovne infrastrukture narodne skupnosti, bi ji to bolj pomagalo.”
Nesprejemljivo je, je prepričan Sadovnik, da 60 let po podpisu pogodbe Slovenija dvakrat bolj podpira slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem kot sama Avstrija, katere državljani so in ki se je zavezala, da jih bo podpirala tudi s podpisom avstrijske državne pogodbe.
Podpredsednik ZSO (Zveze slovenskih organizacij) Peter Wiesser pa opozarja tudi na nevarnost poslabšanja odnosov na bilateralni ravni in na dejstvo, da se štiri velesile, podpisnice avstrijske državne pogodbe, v šestih desetletjih niso uspele uskladiti. Zakaj bi se prav zdaj, se sprašuje Wiesser.
Nasprotno pa je podpredsednik NSKS (Narodnega sveta koroških Slovencev) Nanti Olip prepričan, da bi Slovenija morala že zdavnaj notificirati nasledstvo in da je najugodnejši trenutek za to že zamudila, dodaja pa, da je še veliko priložnosti v okviru zelo pogostih srečanja znotraj Evropske unije. Notifikacija bi imela, meni Olip, pozitiven učinek, tako za vlogo Slovenije, kot tudi pri reševanju odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti v Avstriji:
“Teh ne bo zmanjkalo, dokler smo mi tam!”
In kako je s ta hip zelo perečim vprašanjem financiranja tednika Novice?
Zadeva je jasna, pravi OlipKot pravi Nanti Olip pripravljajo srečanje ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca z avstrijskim ministrom za kulturo in medije, zadolženim tudi za ustavnopravna vprašanja, Josefom Ostermayerjem.
“Zadeva je jasna. Po avstrijski državni pogodbi in prvem odstavku 7.člena ima naša narodna skupnost vso pravico do svojega časopisa. Mi si želimo sistemsko in ne le provizorično rešitev, nek lunch paket za leto dni.”
Srečanje Žmavca in Ostermayerja naj bi bilo 2. junija. Daljši prispevek o stališču oziroma stališčih predstavnikov koroških Slovencev do notifikacije nasledstva ADP pa lahko slišite v tokratni oddaji.
V Milanu smo se pridružili rojakom iz Italije na predstaviti v slovenski hiši in se v Trstu ustavili na klasičnem liceju, kjer se dijaki učijo ne le latinščine ampak tudi stare grščine, za njih pa velja, da so zaradi svojih dobrih učnih navad in široke razgledanosti odlični učenci. V Porabju smo preverili, kako daleč je projekt vzorčne slovenske kmetije, ki naj bi spodbudil turistični razvoj tega območja. Z rojakinjo z Reke 79-letno Marijo Šenk pa smo se pogovarjali o njenem pesniškem ustvarjanju. V zadnjih treh letih je izdala štiri pesniške zbirke, peta čaka na izdajo, nastaja pa že šesta. Od kod ljubezen do poezije, pojasnjuje v tokratni oddaji.
