12. maj

foto: Flickr

Würtenberški vojvoda KRIŠTOF je leta 1542, čeprav je bil katoliško vzgojen, prestopil v protestantsko vero in med njegovim vladanjem se je na Würtenberškem dokončno organizirala protestantska cerkev. Leta 1556 je med drugim izdal tudi »red za samostane«, na podlagi katerega dotedanjih opatov niso takoj odstavili, ampak so jih s protestantskimi zamenjali šele po njihovi smrti. Vojvoda Krištof je bil tudi velik podpornik slovenskega protestantskega gibanja. Finansiral je tiskanje slovenskih in hrvaških knjig – njegove podpore sta bila deležna zlasti Jurij Dalmatin in Primož Trubar – štipendiral pa je tudi po dva študenta iz Kranjske. Würtenberški vojvoda Krištof se je rodil na današnji dan pred 500 leti v Hochenurachu v Nemčij.
—–
V začetku 19. stoletja je kajenje med meščanstvom spet postalo modno. Višji sloji so začeli opuščati staromodno njuhanje, nižji pa tobaka niso več žvečili, saj so nova pravila vedenja prepovedovala pljuvanje. Uveljavile so se cigare in pipe, cigarete pa so vlekli zlasti ljudje v umetniških poklicih. Oblasti so prav kmalu začele prepovedovati kajenje na javnih mestih; to naj bi bilo povezano s požarno varnostjo.
Tako je tudi kranjski intendant na današnji dan leta 1811 prepovedal Ljubljančanom po ulicah in trgih kaditi cigare in pipe brez “pokrovcev”. Nasprotovanje prebivalstva po vsem cesarstvu je bilo izredno močno in leta 1848 so prepoved ukinili. Člani narodne garde, recimo, so potem kadili tudi med paradami in celo pri službi božji. Oblasti so prepoved kajenja na javnih krajih za krajši čas spet uveljavile, leta 1852 pa so jo dokončno odpravile.
—–
Pisateljica in kulturna delavka ZORA PIŠČANC je bila tajnica goriške Marijine družbe, od leta 1952 pa upravnica Katoliškega glasa. Novele in povesti je objavljala v zamejskih in zdomskih revijah. Med drugim je napisala tudi zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda v Panoniji in na Moravskem. Zora Piščanc se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Pravnik PETER KOBÉ se je rodil na današnji dan leta 1916 v Škofji Loki. Po vojni je delal pri javnem tožilstvu, pozneje pa je predaval na pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1966 je postal redni profesor za kazensko procesno pravo, bil dekan te fakultete, predsednik sveta odvetniške zbornice Slovenije ter v letih od 1968 do 83 glavni urednik revije Pravnik. Kot strokovnjak za kazensko procesno in materialno pravo ter za kriminologijo se je Peter Kobe uvrstil med najpomembnejše osebnosti kazenskopravnih znanosti doma in v tujini.
—–
Judenburg, mesto v dolini Mure na avstrijskem Štajerskem, je bil na današnji dan leta 1918 prizorišče največjega upora slovenskih vojakov v avstro-ogrski vojski. Uprlo se je 1.300 vojakov 40. pehotnega bataljona, ki bi moral v naslednjih dneh na fronto. Cilji upora so bili končanje vojne, vrnitev domov in narodna osvoboditev Slovencev. Uporni vojaki so prvi dan vstaje zavzeli vrsto pomembnih objektov v mestu, naslednji dan pa so se neorganizirano napotili proti svojim domovom na Kranjskem. Avstro-ogrske vojaške sile so naslednji dan zasedle mesto, uvedle naglo sodišče in šest voditeljev upora obsodile na smrt. Posmrtne ostanke ustreljenih so 1923. leta pokopali v grobnici judenburških žrtev na ljubljanskih Žalah.