V Celovcu so 3. maja 2015 vse tri krovne slovenske politične in obe kulturni organizacji skupaj z zvezami koroških partizanov, izseljencev in žena pripravili spominsko slovesnost ob 70-letnici osvoboditve izpod nacifašizma. Spominski maši Romana Verdela v celovški stolnici, kjer so skupaj z ljubljanskimi filharmoniki nastopili člani mešanega pevskega zbora Sele, je v  celovškem Domu glasbe sledila gledališka predstava Jez – Der Damm. Tam so imeli glavno vlogo mladi koroški Slovenci, ki so starejšim sorojakom predstavili svoj pogled na minulih sedem desetletij in na današnje razmere, pa ne le na avstrijskem Korošem.

Jez – Der Damm 

“O izpraznjenem bančnem računu naše svobode, večnem grajenju jeza in o slamnatem jeziku.

 JEZ se spušča v negotov trenutek antifašističnega boja, ki traja vse do danes. Svoboda od vsega začetka ni cela, je zaježena in ogrožena. Jez ni dovolj trden, da bi vzdržal težo in pritisk okupatorja, nasilja, pregona, zatiranja in smrti. Ko se zruši, pride na dan nemoč upora. Iz naplavljenega blata vstaja skorumpirana politika, ki nadaljuje s politiko zatiranja in vlada, ki gradi na sporih in strašilih. Jez naj vzbudi razmislek o vprašanju po današnji svobodi.

Edino kar ostane je  s slamo nakopičen jezik.  ( iz vabila na predstavo)

Avtorja besedila za predstavo Jez – Der Damm, ki so jo uprizorili pod vodstvom režiserja Marjana Štikarja, sta prav tako pripadnika mlajše generacije. Elena Messner, ki trenutno živi in predava v Marseillu, je lani izdala roman o prvi svetovni vojni z naslovom “”Das lange Echo”, Dominik Srienc, ki trenutno še dela na Dunaju, pa se med drugim posveča tudi prevajanju slovenske literature. O nujnem prvem gledališkem scenariju pravi:

“Težko je bilo vplesti zgodovino zadnjih 70 let v predstavo, ki naj bi trajala največ eno uro. To je bilo tudi vsebinsko zelo pestro, zato sva skušala vse te topografske značilnosti malo zbrisat, čeprav je bilo to zelo težko. Težko je namreč ohranit neko distanco do tega, saj postaneš čustven in skušaš pisati ne le z glavo, temveč tudi s srcem!”

In ko že govorimo o distanci. Kako je med mladimi na avstrijskem Koroškem z distanco do delitev znotraj narodne skupnosti?

“Edini in prvi korak za vsakega, ki dorašča na avstrijskem Koroškem je ta, da greš proč. To je edini korak, ki ti omogoči distanco, s katero lahko potem tudi gledaš na stvari, jih vidiš bolj objektivno. Zaveš se, da je problematika, ki je na avstrijskem Koroškem sicer pomembna, toda so še hujše stvari, ki se trenutno dogajajo. Če gledamo na meje Evrope, ko gre res za življenje in smrt. Ta čas je, po moje, mimo, čeprav…. Kar se tiče bodočnosti, je trenutno bolj pomembno jezikovno vprašanje, da se vsak zaveda, da je treba gledat na jezik, ga aktivno govoriti in brati.”

To je bilo tudi eno od sporočil predstave Jez – Der Damm, ki ga skupina 14 mladih koroških Slovencev, študentk in študentov iz Celovca, Gradca in Dunaja, konča z mislijo:

“Ne pozabimo, da stoji ob začetku in koncu vsake osvoboditve jezik, s katerim si lahko iztrgamo nagobčnike z obrazov…. V bodoče!”

Daljšemu pogovoru s soavtorjem besedila Jez Dominikom Sriencem, slavnostnim govornikom na prireditvi Danielom Wuttijem, raziskovalcem na celovški univerzi, in s predsednikom zveze izseljencev Jožetom Partlom, ki je bil eden od več sto koroških Slovencev pregnanih z domov leta 1942,  lahko prisluhnete v oddaji. V Trstu so ob zaključku čezmejnega projekta LEX razpravljali o zaščiti in razvoju narodnih skupnosti. Namen večletnega evropskega projekta je bil analizirati razmere na pravno-normativnem in sociološkem področju. Ugotovitve kažejo, da je zakonodaja sicer ustrezna, zatika pa se pri njenem uresničevanju. Preveč je birokratskih ovir in neusklajenosti. Priložnosti za izboljšanje zaščite je torej še veliko. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je prepričan, da sta s tem projektom obe manjšini – slovenska v Italiji in italijanska v Sloveniji pokazali primere dobrega sodelovanja:

“Obe manjšini sva opremljeni z zakoni, imamo izhodiščno, startno točko, na podlagi katere lahko uveljavljamo našo prisotnost. Je pa treba zakone začeti v celoti uveljavljati. Treba je zagotoviti, da se duh teh zakonov vključuje v vso našo dinamiko, ne le zakonsko, ampak tudi v vedenje v tem prostoru.”

Za Unijo Italijanov Marko Gregorič:

“Veljavna zakonodaja v Sloveniji dobro ureja položaj in pravice italijanske narodne skupnosti. Slovenija ima na tem področju zelo sodobne zakone, ki pa še niso v celoti uresničeni. Bistveno vprašanje je v normalizaciji italijanskega jezika in italijanske prisotnosti v prostoru. V letu 2015 je to že skoraj absurdno, kajti tudi 25 let po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in njeni samostojnosti prisotnost Italijanov še ni povsod dobro sprejeta.”

Odnosi so sicer dobri, je prepričana predsednica vlade dežele FJK Debora Serracchiani:

“Projekt Lex je dal besedo obema manjšinama, ki sta tako predstavili njima lastne teme. To je bila tudi nova priložnost za potrditev vsakodnevnih odnosov, ki jih gradimo skupaj, kajti v slogi je moč.”

Tudi o projketu LEX izveste več v sami oddaji. Z Rudijem Pavšičem, ki je minuli teden postal novi koordinator Slovenske manjšinske koordinacije SLOMAK, se pogovorajamo o aktualnih načrtih te pred dobrim letom dni obujene organizacije rojakov iz sosednjih držav, v kateri so zbrane vse slovenske krovne “zamejske” organizacije. Na potopisnem predavanju po Sloveniji smo se pridružili porabskim slovenskim upokojencem, ki so med najdejavnejšimi tamkajšnjimi slovenskimi društvi. Vabimo pa vas tudi v istrsko mesto Grožnjan. “Mesto umetnikov”, kot ga imenujejo, namreč letos praznuje 50-letnico. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi Slovenci, ki so dejavno sodelovali pri obuditvi tega mesteca. Prisluhnite jim!

Mateja Železnikar