Na našem tokratnem potovanju med Slovenci po sosednjih državah smo zavili v Kanalsko dolino, na skrajni sever Furlanije Julijske krajine. Predsednica tamkajšnjega Slovenskega kulturnega središča Planika Nataša Gliha Komac opozarja, da bi morala Slovenija aktivneje pomagati pri pouku slovenskega jezika in delovanju samega društva. Lokalne oblasti podpirajo uvedbo pouka slovenskega jezika na vseh stopnjah, vendar bi morale svoje storiti tudi deželne oblasti in pristojni za slovensko šolstvo, pravi Nataša Gliha Komac, znanstvena sodelavka in raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša:
“Mislim, da lahko mirno povemo, da je za letošnje leto država Slovenija namenila delovanju SKS Planika 1900 evrov in ta sredstva so namenjena za rednemu delovanju (pouk slovenščine, glasbena šola). Seveda dobimo tudi neko podporo dežele, pri čemer se ta sredstva vedno izplačujejo za nazaj. Tako, da za letošnje leto niti ne vemo, kaj se bo zgodilo. Poleg tega se je tudi financiranje na italijanski strani trenutno spremenilo in če tu ne bi bilo iznajdljivosti, prijavljanja na različne projekte, predvsem pa predanosti in veliko, veliko prostovoljnega dela, je vprašanje, koliko in kako bi središče lahko sploh preživelo.”
In še konkreten primer, na katerega opozarja predsednica SKS Planika; lani je društvo obogatilo svojo knjižnico s ker 6000 enotami, podarjeno dediščino etnologa, profesorja Janeza Dolenca, toda zaradi pomanjkanja denarja trenutno ne vedo, kako nakupiti knjižne police, da bi lahko knjižnico ustrezno opremili. Daljši pogovor z Natašo Gliha Komac lahko poslušate v tokratni oddaji, na spletni strani SKS Planika Kanalska dolina pa si lahko ogledate dejavnosti društva in njihove projekte.
Kakšna pa bo prihodnost Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev? Sodeč po informacijah iz Celovca obeti niso dobri. Denarja za nemoteno izhajanje tega časnika bo kmalu zmanjkalo, zato so se morali pristojni zateči k drastičnim ukrepom. Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip in predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Šturm sta morala, pojasnjuje Olip, odpustiti urednike:
“Ko smo naredili temeljito finančno analizo in napoved za letos, smo ugotovili, da lahko Novice izhajajo le še do junija oziroma do zgodnje jeseni. Na osnovi tega sva morala z Marjanom Šturmom upoštevati delovno pravne predpise. To pomeni odpustitev urednikov v določenih rokih. V vsakem drugem primeru bi ravnala zelo malomarno in to je pri nas tudi kaznivo. Zato sva to morala storiti, saj druge izbire ni bilo.”
Nanti Olip in Marjan Šturm sta s težavami seznanila tudi ministra pristojnega za Slovence v zamejstvu Gorazda Žmavca. Koroški Slovenci upajo, da se bo minister sestal z avstrijski ministrom za kulturo in medije Josefom Ostermayerjem. Ob 60. obletnici sprejetja takoimenovane avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu določa tudi obvezo Avstrije, da poskrbi za izhajanje časopisa v slovenščini, je čas, pravi Nanti Olip, da bi začela država tudi dejansko izpolnjevati to določbo.
Tudi poslovanje študentskega doma Korotan na Dunaju ni spodbudno. Leta 2009 je država celovški Mohorjevi zanj plačala več kot 5 milijonov in pol evrov, upravljanje pa nato prenesla na Slovenski državni holding (SDH). Leta 2013 je imel Korotan 260.000 evrov izgube in na SDH se, pravi vodja oddelka upravljanja Nada Drobne Popovič, intenzivno ukvarjajo s tem. Tekoče poslovanje je pozitivno, težavo pa predstavlja amortizacija, opozarja. Pomembno je, da se da domu dodatna vsebina in da se poveže z drugimi slovenskimi ustanovami na Dunaju. Več bodo morala naredila tudi pristojna ministrstva, v prvi vrsti ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, saj gre za študentski dom, ki bi lahko bil upravičen tudi do subvencij, tako kot so tovrstni domovi v Sloveniji. O prihodnji viziji delovanja Korotana lahko več slišite v tokratni oddaji.
Gostimo tudi zagrebško Slovenko Nado Rapotec Rogulj, upokojeno nevropsihiatrinjo, ki se med drugim spominja svojih mladih let in rojakov, ki so prihajali na obisk k njeni zelo zanimivi in dejavni družini. Oče Fran Rapotec, pravnik in glasbenik, ki je govoril 9 jezikov, je izviral iz zavedne primorske slovenske družine. Glasbi, za katero se je navdušil v dijaških letih v pazinski gimnaziji, pa je ostal zvest vse življenje. Njihov zagrebški dom je bil vrsto let shajališče slovenskih intelektualcev in umetnikov tudi po zaslugi soproge Marije Mohorčič Rapotec, prav tako slovenskih korenin. Predana alpinistka je skupaj s sestro postala prva Jugoslovanka na vrhu Matterhorna, po poroki pa je plezanje opustila in se posvetila družini. Na odraščanje v okolju, bogatem z glasbo in literaturo, ima lepe spomine tudi njuna hčerka, Nada Rapotec Rogulj, ki nadaljuje družinsko tradicijo smučanja in planinarjenja, razmišlja pa tudi o vključitvi v pevski zbor slovenskega društva:
“Slovenščina nas spremlja celo življenje. Čeprav nismo nikoli tam živeli, imamo občutek, da smo Slovenci. Ta občutek so nam vcepili starši.”
Izvrstni slovenščini Nade Rapotec Rogulj in spominom na znane Slovence v Zagrebu lahko prisluhnete v tokratnih Sotočjih. Vabimo pa vas tudi v Monošter na ogled razstave o zvonikih na stičišču treh dežel: Madžarske, Slovenije, Avstrije.
