Velikonočna nočna je bila noč vdov. Ana iz Logatca je samo dan prej pokopala moža. Posluša nas vedno, je povedala, poklicala pa je prvič. Prej možu prej ni bilo prav, da bi sredi noči telefonirala. Avguštin je imel ravno ta dan rojstni dan. Vprašala sem ga, kakšno je bilo njegovo otroštvo. Doma je očeta hotel med vojno nekdo likvidirati. Kar v hišo, kjer so živeli, je prišel, zato so se raje preselili v Beljak. Otroštvo v mestu, ki so ga zavezniška letala pogosto bombardirala, pa za fantička ni bilo ravno lepo.

Spet se je oglasila (vdova) Erika iz Rovinja. Slavica iz okolice Trsta je vdova 8 let. Hišo je prodala in kupila 90 kv metrov veliko stanovanje, pa še to ji je zdaj, ko je ostala sama, preveliko za čiščenje in vzdrževanje. Hudo ji je, ker zaradi težav z očmi, ne more več toliko hoditi naokoli, pa tudi družbe nima nobene, ker je prijateljstva po poroki zanemarila, dovolj ji je bil samo mož. Ima diabetes in redno hodi po injekcijo naravnost v oko. Slišati je grozno, a pomaga.

Slikar Jože Centa zaradi bolečin v kolenih in hrbtenici ne more slikati, ustvarja namreč stoje.

Genici iz Kromberka ni nič dolgčas, opisala je pohod na Lašček, ki se ga udeleži vsak velikonočni ponedeljek.

Albina iz Logatca živi v varovanem stanovanju, vdova je 9 let. Denar od prodaje hiše je dala za izobraževanje dveh vnukov v tujini in to je bila odlična naložba. Pogreša svojih 6 prijateljic. Štiri je v kratkem času pokopala, dve pa sta izgubili spomin. Včeraj ji je bilo spet tako težko, da je klicala številko za klic v sili, a sploh ni dobila zveze. Kaže, da je veliko ljudi v stiski.

Majda, 81 let, samotnost svojega vdovstva že 11 let uspešno premaguje z delom v raznih društvih in druženjem v pevskem zboru.

Tone Lojen iz Vojnika pa je vprašal, če vem, kaj dela blondinka pred hišo s praznim kozarcem v roki. Čaka, da hiša časti.

Mojca Blažej Cirej