Na ozemlju današnje Ljubljane se je v rimskem obdobju razvila naselbina Emona; najprej je bila vojaško taborišče, nato pa do srede 5. stoletja, ko so jo napadli Huni, civilno naselje. V Ljubljani je ohranjenih veliko ostankov iz rimske dobe in med temi je tudi dober poldrugi meter visok pozlačen bronast kip moškega. Našli so ga na današnji dan leta 1836 ob kopanju temeljev za Kazino ob Kongresnem trgu. Kaže drobno osebo, oblečeno v togo; njena leva roka je rahlo iztegnjena, desna manjka. Spremne najdbe z gotovostjo kažejo, da gre za nagrobni spomenik; kip je bil pritrjen na približno tri metre visokem stebru s korintskim kapitlom, ki je tudi ohranjen. Izdelan naj bi bil sredi 4. stoletja, predstavlja pa verjetno emonskega meščana. Originalni kip je restavriran in shranjen v Narodnem muzeju, kopija pa stoji na rekonstruiranem stebru v parku ob Kogresnem trgu v Ljubljani.
—–
Tržaški stolni župnik JURAJ DOBRILA, ki je bil tudi ravnatelj tržaškega semenišča in profesor pastoralne teologije, je bil leta 1858 imenovan za poreško-puljskega škofa, 1875. pa še za tržaško-koprskega. Vsestransko je podpiral prizadevanja hrvaških in slovenskih rodoljubov, ki so postavljali temelje svojim kulturnim, političnim in gospodarskim ustanovam. Bil je član Slavjanskega društva in Slovenske matice. Ustanovil je osemdeset dijaških štipendij in pomagal ustanovam, ki so širile knjige v slovenskem in hrvaškem jeziku. Kljub velikemu ugledu, pravičnosti in požrtvovalnosti – za Istrane se je boril tudi kot poslanec v dunajskem parlamentu – si je med italijanskimi katoliki v tržaško-koprski škofiji nakopal veliko nasprotnikov. Škof Juraj Dobrila se je rodil na današnji dan leta 1812 v Ježenju pri Tinjanu v Istri.
—–
Medtem ko so bile nekatere ulice na Dunaju in v Gradcu že asfaltirane, so na prašnih makadamskih ljubljanskih ulicah začeli polagati prvi tlak šele na današnji dan leta 1844. S hrastovimi kockami, ki so bile prepojene s posebno lesno barvo – odporne naj bi bile proti gnitju, črvom, zmrzali in požarom – so poskusno tlakovali 300 metrov dolg del Dunajske ceste, po kateri so vozili najtežji vozovi. S kakovostjo lesnega tlaka so bili zadovoljni, vendar je pomanjkanje denarja v mestni blagajni kmalu razblinilo lepe zamisli o nadaljnjem tlakovanju ljubljanskih ulic in trgov. Tlakovanje z obsekanim kamenjem in granitnimi kockami so nadaljevali šele čez slabi dve desetletji, prvi asfalt na slovenskih tleh pa je bil verjetno položen na Zmajskem mostu v Ljubljani leta 1901.
—–
Verski in narodni organizator RUDOLF BLÜML je bil skoraj štiri desetletja idejni vodja katoliškega krila koroških Slovencev. Doktoriral je iz bogoslovja in državoslovnih ved. Bil je vodja sekretariata Caritasa oziroma Katoliške akcije za slovenski del Koroške. Pod njegovim vplivom je v “Političnem in gospodarskem društvu za Slovence na Koroškem” prevladalo gibanje, ki je podpiralo krščansko socialno stranko. Med drugo svetovno vojno so ga Nemci pregnali na Dunaj in na Salzburško, po vojni pa je dal pobudo za obnovitev slovenskega verskega tiska ter med drugim vodil slovensko duhovniško združenje Sodalitas. Verski in narodni organizator Rudolf Blüml se je rodil na današnji dan leta 1898 v Krnici v Ziljski dolini.
—–
Harmonikar, aranžer in pedagog VITAL AHAČIČ je po diplomi na fakulteti za strojništvo v Ljubljani delal med drugim tudi v tovarni glasbil v Mengšu. Sicer pa je kot eden vodilnih izvajalcev na kromatični harmoniki sodeloval z narodnozabavnim ansamblom Zadovoljni Kranjci in Ansamblom Borisa Kovačiča, vodil pa je tudi svoj trio in spremljal pevce narodnih pesmi. Posnel je več kot petsto skladb in priredb ljudskih pesmi. S sestro, pevko Marijo Ahačič Pollak, je posnel tri kasete, nekaj več kot sto priredb, predvsem ljudskih pesmi, pa je izšlo na zgoščenkah. Vital Ahačič se je rodil na današnji dan leta 1933 v Tržiču.
