9. maja 1960 je Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) odobrila prvo hormonsko kontracepcijsko tabletko. Ženske so z njo v svoje roke dobile zanesljivo, skoraj 100 odstotno učinkovito metodo preprečevanja zanositve. Tako se je močno spremenilo vsakdanje življenje žensk, ženska seksualnost in družba kot taka.
Zgodovina kontracepcijske tabletke se začne v dvajsetih letih minulega stoletja z ameriško aktivistko Margaret Sanger, ki skuje izraz kontracepcija in odpre prvo kliniko za kontracepcijo. Zamisel o kontracepcijski tabletki predstavi endokrinologu Gregoriju Pincusu in ga prepriča, da začne razvijati hormonsko tabletko, ki bi preprečevala neželeno nosečnost. Leta1952 Pincus testira progesteron na podganah in ugotovi, da deluje. Da preveri učinkovitost tabletke pri ženskah, potrebuje denar, ki ga priskrbi Katherine McCormik, biologinja in borka za pravice žensk. Pincusu napiše ček za 40 tisoč dolarjev, dve leti pozneje delovanje tabletke Pincus tako preizkusi pri ženskah. V raziskavo jih je vključenih 50, tabletka deluje pri vseh. 1957-ega Ameriška agencija za hrano in zdravila odobri hormonsko tabletko, vendar le kot zdravilo za različne menstrualne težave in ne kot kontracepcijo.
»Naenkrat se je nenavadno povečalo število žensk, ki so začele poročati o teh zelo izjemnih menstrualnih težavah. Kar nam pove veliko o tem, da je to zanimanje hitro naraslo.« Sociologinja doktorica Alenka Švab s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani
FDA hormonsko tabletko kot obliko kontracepcijske metode odobri leta 1960. Tabletka postane takojšen hit. Dve leti po uvedbi je tabletko uporabljalo 1,2 milijona Američank, po petih letih od uvedbe pa že 6,5 milijona.
Kontracepcijska tabletka je bila za ženske v Sloveniji dostopna že 4 leta po vstopu na ameriški trg, torej leta 1964. Ženske so jo lahko dobile na ginekološki kliniki in pozneje na Inštitutu za načrtovanje družine.
»To smo bili med prvimi v Evropi, če ne čisto prvi. Naše ženske so imele pravzaprav kar en privilegij glede tega.« Zagovornica spolnih in reproduktivnih pravic ginekologinja Dunja Obersnel Kveder
Ob koncu šestdesetih let minulega stoletja so že zgradili mrežo ženskih posvetovalnic po vsej Sloveniji. Skoraj vsak zdravstveni dom je imel tudi ginekologa.
»V socializmu je bil velik poudarek na enakopravnosti, večji kot, bi lahko rekla, danes. Podatki govorijo o tem, da je bilo to sistematično izobraževanje žensk o načrtovanju, kontracepciji in tako naprej relativno zgodaj vpeljano. In da je bila ta skrb v smislu informirati ženske.« Sociologinja doktorica Alenka Švab s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani
Gabriela Simetinger je ginekologinja, v okviru svoje doktorske disertacije na Fakulteti za družbene vede pa je opravila tudi raziskavo o odnosu žensk do kontracepcije. Pogovarjala se je z 52-imi ženskami in ugotovila, da je za odločitev o kontracepciji najpomembnejše reproduktivno obdobje ženske.
»Tabletke postajajo vedno bolj prijazne ženskam. Ampak nekako se v družbi pojavljajo ta prepričanja o neželenih učinkih kontracepcijske tabletke. Stranski učinki so močno odvisni od tega, kakšno prepričanje ima posameznica do kontracepcije. Ogromno dejavnikov vpliva na ženski užitek v spolnosti. Ženska spolnost je veliko bolj kulturološko pogojena kot pa biološko.« Ginekologinja in sociologinja doktorica Gabriela Simetinger.
