Tik pred mednarodnim dnevom Zemlje smo se v Intelekti spraševali, v kakšnem stanju pravzaprav je okolje v Sloveniji. Kakšen zrak dihamo? Kakšno vodo pijemo in na kakšnih tleh pridelujemo hrano? Tla, vodo in zrak težko ločimo med seboj, ko pa jih postavimo v globalni okoljski kontekst, pa postane zgodba še bolj zanimiva. Dan Zemlje je enkrat na leto, ljudje pa na njej živimo in sobivamo z okoljem še ostalih 364 dni.
Agencija za okolje opozarja, da so pri nas "zunanji stroški proizvodnje električne energije, ki nastanejo kot posledica vpliva proizvodnje električne energije na okolje, višji kot v EU-25, predvsem ker je velik del električne energije proizvedene iz premoga." Okoljski strokovnjaki so prepričani, da "zaradi napačnih cenovnih signalov, ki jih prejemajo potrošniki in proizvajalci električne energije, ostajajo energetski viri v Sloveniji neoptimalno izrabljeni."
Presenetljivo je, da je kljub temu Slovenija za življenje še vedno dobra izbira, a kaj v resnici pomenijo vrednosti prašnih delcev v mestih in kaj po drugi strani zagotavljajo 150-letne izkušnje sistema oskrbe z vodo, ki naj bi bil eden najboljših na svetu?
V oddaji stanje okolja v Sloveniji so umeščali v globalni kontekst: zrak dr. Matej Ogrin iz društva za varstvo Alp - CIPRA in dr. Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja, tla kot predstavnik Kmetijskega inštituta Slovenije dr. Borut Vrščaj in vodo predsednica društva vodarjev Slovenije dr. Lidija Globevnik z Inštituta za vode.
