Tokratno oddajo med drugim zaznamuje 150. obletnica rojstva arhitekta Maksa Fabianija. Rojaki v Furlaniji Julijski krajini, kjer je ta pomemben arhitekt in urbanist pustil neizbrisen pečat, se mu bodo v “Fabianijevem letu” poklonili z različnimi prireditvami. V Gorici, kjer je med drugim zasnoval Trgovski dom, so mu med drugim postavili stalno razstavo s panoji, ki prikazujejo življenje rojakov v 19. in 20. stoletju. Fabiani, ki je v Gorici preživel polovico svojega življenja, je po 1. svetovni vojni med drugim naredil 92 načrtov oziroma shem za obnovo v soški fronti uničenih večjih krajev in vasi na območju Goriške in Krasa, opozarja Nataša Kolenc, vodja Fabianove ustanove v Štanjelu.
In še odgovor tistim, ki Fabianiju očitajo članstvo v fašistični stranki? Vodja Feiglove knjižnice Luisa Gergolet:
“Da se je vpisal v fašistično stranko je bilo normalno za naše kraje, drugače ljudje niso mogli preživeti. Nekateri so imeli to moč, ta pogum, da so se uprli, vendar so res veliko utrpeli…. Če bi bil res pravi fašist, ne samo s člansko izkaznico, v Štanjelu v tistem času, dvomim, da bi preživel 2.svetovno vojno.”
V oddaji se tokrat vnovič odpravljamo k rojakom na Dunaj. Zanima nas je, kaj nastaja na pogorišču Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju (SZI), ki je v stečaju. Zgodovinar doktor Feliks Bister, koroški Slovenec, eden od pobudnikov za ustanovitev SZI na Dunaju, ki je bil zaradi ukinitve inštituta ogorčen, napoveduje:
“Koroški Slovenci, ki živimo na Dunaju, smo videli v ukinitvi nacionalni škandal in smo ob tem na vlado naslovili izjavo, v kateri sporočamo, da se ne pustimo pokopati. Takoj smo ustanovili novo platformo za znanstveno navzočnost Slovencev na Dunaju.”
Platforma združuje približno 30 znanstvenikov iz Slovenije in Avstrije, prvi dogodek pa je predstavitev knjige novinarke Jasne Kontler Salamon “Za resnico do zadnjega diha” o patru Ivanu Tomažiču, ustanovitelju študentskega doma Korotan, še ene od slovenskih ustanov na Dunaju, ki izgublja svojo primarno vlogo.Tudi o knjigi lahko več slišite v oddaji.
Z novo ravnateljico Slovenske gimnazije v Celovcu, deželno poslanko Zelenih, Zalko Kuchling in ravnateljem dvojezične trgovske akademije Johannom Pogelschkom se pogovarjamo o vpisih učencev v prihodnjem šolskem letu. Koroški Slovenci so lahko s podatki o vpisu zadovoljni, saj se število vpisanih iz leta v leto povečuje. Med vpisanimi pa je tudi vse več takšnih, ki prihajajo iz povsem nemško govorečih ali mešanih družin in se s slovenskim jezikom srečajo prvič, zato so pedagogi pred dodatnimi izzivi.
Pestremu kulturnemu dogajanju smo bili te dni priča v Porabju, ki ga je prvič obiskal tržaški pisatelj, Prešernov nagrajenec, Boris Pahor. Porabski Slovenci so mu predstavili svoje življenje in delovanje, pisatelj pa je obžaloval, da rojakov ni obiskal že prej:
“Moram reči, da me je sram, da nisem še nikdar bil tu, da nisem spoznal Slovencev, ki živijo na obrobju. Vedno smo kritizirali Ljubljano in jo še vedno kritiziramo, toda kot kulturnik…Vesel sem, da sem zdaj tu, da spoznavam življenje naših ljudi. Istočasno pa se čutim, da sem nekako kriv, da jih nisem prej spoznal in jim bil blizu kot kulturnik.”
Na Reki tudi močna burja ni mogla odpihniti Sladke Istre, razstave likovnih del, ki so jih na ogled postavili v Slovenskem domu Bazovica. Gre za sodelovanje KPD Bazovica z Javnim skladom za kulturne dejavnosti in njegovimi izpostavami v Ilirski Bistrici in Kopru. Razstavljena dela so nastala v okviru festivala Sladka Istra, ko so v Kopru pripravili odprti atelje in ex – tempore na temo sladke Istre.
