Ob bližajoči se 60. obletnici podpisa takoimenovane avstrijske državne pogodbe nas zanima, ali so časi že zreli za nadgradnjo sicer še vedno ne v celoti spoštovanih pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Zgodovinar in nekdanji koroški deželni šolski nadzornik za slovenski jezik v srednjih šolah Teodor Domej je prepričan, da je še tako dobra zakonodaja ne zagotavlja izpolnjevanja določil, če družba ni naklonjena spoštovanju pravic manjšine. Nujno je sodelovanje prebivalstva, več razumevanja, solidarnosti večinskega naroda. Spoštovanje pravic manjšine je težko izsiliti, je prepričan Teodor Domeja. Pa so časi že primerni, da bi z reformami, tudi na področju šolstva, okrepili varovanje slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem?
“Razmere postajajo vedno bolj zrele. Avstrijsko državno pogodbo smo dobili v časih veljave nacionalnizma, od katerega se zdaj vsaj v nekaterih avstrijskih regijah odmikamo. In to je lahko perspektiva.”
Nekoliko drugačno mnenje kot zgodovinar Teodor Domej ima odvetnik Rudi Vouk. Kot pravnik stavi na spoštovanje zakonodaje. Poudarja, da je spoštovanje prava temelj demokracije, čeprav bi si tudi sam želel, da bi manjšinske pravice ljudje spoštovali iz prepričanja.
“Razmere še niso dozorele. Se izboljšujejo, atmosfera je bolj naklonjena, tudi trenj, kot so bila še pred leti, ni več. Danes se srečujemo z drugačnimi problemi. Prevladuje namreč prepričanje, da so zadeve urejene, in ko nekdo opozori, da nekaj manjka, naletimo na ostro nasprotovanje. To dokazuje, da zadeve še zdaleč niso tako daleč, da bi ljudje razmišljali o tem, kaj manjšina dejansko potrebuje, temveč ima človek občutek, da so enostavno siti problema, da bi si želeli, da je končno enkrat mir. Česar pa še ne moremo potrditi, ker še nismo tako daleč.”
Predsednik Enotne liste, politične stranke, ki zastopa interese koroških Slovencev, Gabriel Hribar, ne ve, ali je čas že zrel za razpravo o tem, dejstvo pa je, pravi, da so spremembe nujne na različnih področjih, tudi na področju šolstva, kjer sistem deluje po pravilih večinskega naroda.
“Slovenska manjšina rabi, prav zato ker je manjšina, poosebno obravnavo. To je jasno! Obstoječi sistem ne deluje.”
Pa je čas že zrel za pozitvino diskriminacijo, za katero se zavzema Gabriel Hribar?
“Veliko govorimo o spremembi klima v naši deželi. To je treba enostavno enkrat preveriti, ali smo res tako daleč. In če se te razprave ne lotimo, ne bomo vedeli, ali smo res že prišli tako daleč ali ne.”
Daljšemu pogovoru z rojaki z avstrijske Koroške lahko prisluhnete v tokratni oddaji. Gostimo tudi predsednika državne slovenske samouprave Martina Ropoša. Zadovoljen je, da so letos iz madžarskega proračuna dobili približno petino več denarja kot lani. Državna slovenska samouprava bo tako 20-letnico delovanja praznovala v obnovljenih prostorih. Kako ocenjuje doseženo v dveh desetletjih? Poslušajte oddajo!
S tremi mladimi arhitekti, rojaki s Tržaškega, Igorjem Spetičem ter bratoma Alešem in Borutom Plesničarjem, ki sodelujejo pri postavitvi slovenskega paviljona na Expo-ju v Milanu, se pogovarjamo tudi o novem tržaškem knjižnem središču, kulturnem centru tržaških Slovencev, kjer so prav tako dejavni.
Rojakinja z Reke Martina Cvetković, absolventka doktorskega interdisciplinarnega študija varovanja okolja na ljubljanski Univerzi, pove več o učinkovitem sistemu, ki ga je razvila skupaj z mentorji, za prečiščevanje in dezinfekcijo balastnih voda in drugih tekočin brez dodajanja kemičnih snovi. Na Znanstveno-tehnološkem parku reške univerze so projekt uvrstili v program podpore obetajočim mladim. Po sklepu predstavnikov stroke in pristojnih državnih ustanov za varstvo okolja in trajnostni razvoj pa je dobila tudi prvo nagrado na razpisu ene od hrvaških bank in 100.000 hrvaških kun, s katerimi mora zdaj ustanoviti podjetje. Njen trenutno največji izziv tako je, kako znanje, ki ga je dobila s študijem, prenesti v prakso in zagnati uspešno podjetje. Ker je tudi odlična pevka, pa bi se lahko uspešno podala tudi v glasbene vode.
Prisluhnite pogovoru z Martino Cvetković v oddaji Sotočja, njeni skladbi, ki se predvajata na hrvaških radijskih postajah, pa lahko najdete na spodnjih povezavah.
