Gospa Anica Čandek že več kot dve leti biva v Domu starejših občanov Fužine, kjer dnevnih aktivnosti ne manjka. Dneve si tako krajša z risanjem, šivanjem in petjem, občasno pa se, skupaj z ostalimi stanovalci, odpravi tudi na kakšen izlet. V pogovoru z Juretom Čepinom je med drugim dejala, da ji je kljub nekaterim težkim trenutkom v preteklosti danes lepo in da se v mislih večkrat vrne v svoj rojstni kraj, Dobliče pri Črnomlju.
Gospa Anica Čandek je bila rojena v Dobličah pri Črnomlju, kjer je živela do svojega 23. leta. Takrat se je zaradi velike želje po zaslužku odločila, da se preseli v Ljubljano, kjer je opravljala delo gospodinjske pomočnice, kmalu zatem pa so jo zaposlili kot čistilko na Inštitutu Jožef Stefan.
Želela sem si delati v državni službi, zato sem to delo sprejela. Kasneje sem zaprosila tudi, da me sprejmejo na oddelek, kjer sem se izučila za kemijsko laborantko in to delo opravljala vse do upokojitve.
V pokoju je sedaj že več kot 20 let, zadnji dve leti pa biva v Domu starejših občanov Fužine, kjer dnevnih aktivnosti ne manjka. Dneve si tako krajša z risanjem, šivanjem in petjem, občasno pa se, skupaj z ostalimi stanovalci, odpravi tudi na kakšen izlet.
Lansko leto smo se odpravili na ladjico, peljali smo se po Ljubljanici. Zelo je bilo prijetno, petje, zabava … to vse spada zraven.
Sama pravi, da je s svojim življenjem zadovoljna, za prihodnost pa si želi le, da bi bila zdrava.
