Oddaja Pod pokrovko bo seveda obarvana velikonočno! V Sloveniji je navada, da kristjani na veliko soboto cekarje napolnijo z dobrotami, med katerimi ne smejo manjkati šunka, pirhi, hren, potica in kruh. Vse to pokrijejo s krpo in nesejo v cerkev, kjer župniki dobrote blagoslovijo. A ker so nam slovenske tradicije poznane, vam bomo zato tokrat raje približali običaje in jedi z različnih koncev sveta. Članice Slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA so nam zaupale, da je praznovanje velike noči ponekod čas bitke med spoloma, spet drugod strašijo čarovnice, celo vejice palme so lahko del tega praznika. A skupno vsem je, da se okoli mize, polne dobrot, zbere vsa družina in uživa tudi v druženju.

foto: Flickr/Caro Wallis

Oddaja Pod pokrovko bo seveda obarvana velikonočno! V Sloveniji je navada, da kristjani na veliko soboto cekarje napolnijo z dobrotami, med katerimi ne smejo manjkati šunka, pirhi, hren, potica in kruh. Vse to pokrijejo s krpo in nesejo v cerkev, kjer župniki dobrote blagoslovijo. A ker so nam slovenske tradicije poznane, vam bomo zato tokrat raje približali običaje in jedi z različnih koncev sveta.

Članice Slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA so nam zaupale, da je praznovanje velike noči ponekod čas bitke med spoloma, spet drugod strašijo čarovnice, celo vejice palme so lahko del tega praznika. A skupno vsem je, da se okoli mize, polne dobrot, zbere vsa družina in uživa tudi v druženju.

Finska: Čarovnice, prinašalke sreče

V nordijskih državah, kot sta Finska in Švedska, verjamejo v velikonočne čarovnice, pravi članica združenja SILA Ei Ei Soe Sundstrom, ki je sicer rojena v Burmi, na Finskem pa je živela kar 17 let. »Velikonočna čarovnica, pravimo ji trulli, je priljubljen lik v tamkajšnji tradiciji. Pred cvetno nedeljo otroci, preoblečeni v čarovnice, zberejo na kup na trakove narezane robčke, praporčke, zastavice, pisano perje. Z vsem tem materialom okrasijo vrbove vejice.«

Kaj zaznamuje velikonočne praznike na Finskem? Z nekaj besedami: čarovnice, sladkarije in vrbove vejice.

Otroci, oblečeni v velikonočne čarovnice, sledijo običaju, imenovanemu virpominen, ki je star že nekaj stoletij. Ko se vrata odprejo, pomahajo s temi okrašenimi vejicami (imenovane virpovitsa) in zaželijo vse najboljše hiši. Za to dobijo sladkarije. Zrecitirajo: Imamo vejico za čilo in zdravo leto, ki je pred nami; vejica zate, priboljšek zame. Imejte mirno veliko noč!

V nekaterih predelih Finske na veliko soboto zvečer zakurijo kres, ki naj bi odgnal zle sile. Ei Ei še doda, da imajo dnevi vélikega tedna prav posebna imena in navade, ki pa jih večina sodobnih Fincev ne pozna več!

Slovaška: Brez vode in šeškanja ne gre!

O tradicionalnih jedeh, predvsem pa o nenavadnih običajih na Slovaškem v času velike noči nam je veliko znala povedati članica združenja SILA Daniela Meister, ki je v Slovenijo prišla pred dobrim mesecem dni. Velikonočnega ponedeljka se zlasti veselijo fantje in moški, dekleta nekoliko manj.

“Navada je, da mladeniči obiskujejo vsa dekleta in jih polivajo z vodo. Dekle odpre vrata in nanj zlijejo čeber vode. To počnejo za zdravje, lepoto in pamet. Ta običaj je mišljen kot nekaj pozitivnega, čeprav seveda ni prijetno, da te nekajkrat na dan zmočijo! Dandanes je običaj dopolnjen – lahko te poškropijo tudi s parfumsko vodo. Včasih imaš potem v laseh vonj po sedmih različnih parfumih, zato te tisti večer lahko pričaka glavobol in si moraš umiti lase.” Daniela Meister

Moški pa na velikonočni ponedeljek zjutraj na dom ne pridejo le s čebri vode, ampak tudi s korobači. Z njimi našeškajo dekleta, kar je nekakšen ritual vnovičnega rojstva. One jim v zahvalo, ker so jim prinesli zdravje, na korobače zavežejo barvne pentlje ter mladeniče pogostijo s pijačo – tudi z alkoholom – in jedačo.

A brez skrbi – tudi ženske fantom vrnejo milo za drago. “Seveda lahko, a to ni značilnost vseh pokrajin na Slovaškem. Popoldne se skrijemo za ograjo in jih počakamo ter potem prav tako našeškamo s korobačem. A mislim, da samo moške do 50-ega leta. Starejših ne več!” v smehu pripomni Daniela Meister.

Slovaška in Slovenija imata veliko podobnih velikonočnih običajev – A če pri nas jajčne lupine odvržemo, Slovaki tega ne počno. “Zakopljemo jih na vrtu za dobro žetev,” o tradiciji svojega naroda pove Daniela Meister.

Brazilija: Iskanje čokoladnih jajčkov in druženje z vsemi

V Brazilijo, kjer veliki noči pravijo pascoa, na cvetno nedeljo blagoslovijo vejice palme, ponekod pa k maši prinesejo k blagoslovu tudi rastlino macela. “Ta naj bi v sebi nosila zdravilne učinke ,”  pravi članica društva SILA Marta Berglez.

Seveda pa je v času velike noči v ospredju predvsem druženje, a ne le z družinskimi člani.

“Veliko ljudi je prihajalo k nam na obisk za veliko noč, kot nekakšen dan odprtih vrat je bila! Kot otroku mi je bil ta praznik zelo všeč, saj je bilo čutiti pričakovanje. A spomnim se dogodka, ko je bilo v naši hiši na kupu ogromno ljudi, jaz pa sem bila zelo majhna in nisem našla svoje matere, zato sem začela jokati in jo iskati! (smeh) Ampak Brazilci se radi družimo z drugimi ljudmi in si delimo stvari.” Marta Berglez

Naslednji recept, ki nam ga je zaupala dolgoletna članica združenja SILA Doroteja Omahen in ga je mogoče najti v knjigi SILE Okusi sveta, pa je iz Romunije.

RECEPT: ROMUNSKI VELIKONOČNI KOLAČ
SESTAVINE
-SESTAVINE (TESTO):
.1 jedilna žlica margarine
-1 jedilna žlica sladkorja v prahu
-3 jedilne žlice moke
-1 jajčni rumenjak
-1/2 zavitka pecilnega praška, zmešanega z limoninim sokom

-SESTAVINE (NADEV):
-750 g skute
-450g kisle smetane
-5 jajc (ločimo rumenjak in beljak)
-5 jedilnih žlic sladkorja v prahu
-1/2 zavtika pecilnega praška
-2 zavitka vanilijevega sladkorja
-naribana limonina lupina
-naribana pomarančna lupina
-100g rozin, 30 minut namočenih v rumu ali viskiju

NAVODILA:
-PRIPRAVA (TESTO):
Margarino zmešano s sladkorjem. Dodamo rumenjak, moko in pecilni prašek. Zmešano (lahko uporabimo mešalec). Okrogel pekač premažemo z margarino in ga obložimo s papirjem za peko. Vlijemo testo (plast testa naj bo zelo tanka).

-PRIPRAVA (NADEV):
Zmešamo skuto, kislo smetano, rumenjake in sladkor. Dodamo pecilni prašek, vanilijev sladkor in naribane olupke. Vmešamo pet beljakov, ki smo jih stepli v ločeni posodi, ter polovico rozin. Dobljeni nadev vlijemo v pekač. Vrh posujemo s preostankom rozin.

Pečico segrejemo na 200°C. Pri tej temperaturi pečemo 10 minut, nato znižamo temperaturo na 160°C in nadaljujemo peko približno 35 minut (dokler kolač ne postane zlato-rjave barve). Po koncu peke kolač skupaj s pekač postavimo v hladen prostor, kjer ga pustimo počivati en dan.

Ko postrežemo, mora biti nadev okrašen z rozinami na vrhu.

Doroteja Omahen nam je zaupala še pripravo slovenske potice iz Kanade:

RECEPT:SLOVENSKA POTICA IZ KANADE
SESTAVINE
TESTO:
-1 zavitek kvasa (ali ena kocka)
-1/4 skodelice mlačne vode
-1 čajna žlička sladkorja
-1/4 funta surovega masla ali margarine
-1 skodelica lahke smetane ali mlake
-3 jajčne rumenjake
-41/2 do 5 skodelic moke
-1/3 skodelice sladkorja
-11/2 čajne žličke soli

NADEV:
-1/2 skodelice mleka
-1/4 skodelice mehkega surovega masla ali margarine
-1/2 skodelice sladkorja
-1/4 čajne žličke soli
-1/2 skodelice medu
-5 skodelic (pbl 600 gramov) zmletih orehov
-1 skodelica rozin
-11/2 čajne žličke vanilije
-kisle smetane po želji
-3 velike žlice ruma po želji
-1 čajna žlička limonine lupine po želji
-3 jajčni beljaki (stepeni)

NAVODILA
TESTO:
Kvas zmešamo z dvema čajnima žličkama mlačne vode. Pustimo stati, dokler zmes ne postane penasta. Stalimo surovo maslo. Rahlo ga ohladimo in zlijemo v skodelo. Stepemo smetano, potem pa jajčne rumenjake. V drugo skledo presejemo štiri skodelice moke, 1/3 skodelice sladkorja. Dodamo surovo maslo in vzhajan kvas. Zmešano in potem dodamo preostalo moko, dokler testo ni več lepljivo. Dobro pregnetemo. Položimo v skodelo, postavimo na toplo in pustimo, da vzhaja, dokler ne naraste na dvojno količino (pbl 1 do 11/2 ure). Premesimo in pustimo ponovno shajati.

NADEV:
Zavremo mleko, dodamo surovo maslo, sladkor, sol in med. vremo nekaj minut in polijemo čez zmlete orehe. Dodamo kislo smetano in dišave. Dodamo stepene beljake.

IZDELAVA:
Razvaljamo testo in ga namažemo z nadevom. Potresemo z rozinami, če želimo. Zvijemo in položimo v dobro namaščen pekač. Površino premažemo z rumenjakom in jo na nekaj mestih prebodemo z vilicami. Pečemo pri 175°C približno eno uro. Pustimo, da se ohladi.

Tina Lamovšek