Še predobro poznate naslednjo navado: še isto minuto, ko se zbudite, pregledate na svoj prenosni telefon, nato delate pred računalnikom ves dan in se k tema napravama - računalniku in mobilniku - vrnete kmalu zatem, ko zapustite službo ali šolo. Vprašanje, ki žene te ljudi naprej pri brskanju po spletu, ni "Kaj bi danes počel?", temveč "Kaj sem danes zamudil?" Se kdaj zamislite nad svojimi navadami?
"Pred letom sem zapustil splet, za katerega sem menil, da me dela neproduktivnega in da mi kvari dušo. Po tem času bi vam moral povedati, kako mi je ta odmor odpravil vse težave, me razsvetlil in me naredil bolj resničnega. Motil sem se." Paul Miller, The Verge
V knjigi The End of Absence oziroma Konec odsotnosti avtor in kanadski novinar Michael Harris piše, da moramo privesti nazaj tisto, kar smo izgubili v svetu nenehne povezanosti. Harris je sicer svoj 30-dnevni odmor, ki ga je poimenoval »analogni avgust«, in svoje izkušnje primerjal tudi z izkušnjami Paula Millerja:"Abstinenca ne bo nikoli rešitev oziroma odgovor, stvari nikoli ne bodo črno-bele. Življenje na spletu je zdaj del zraka, ki ga vdihavamo. Prihodnost je že prišla in menim, da ni nujno rešitev, če se je otepaš in se bojuješ proti njej."
Michael Harris je svoj odmor od sodobne tehnologije primerjal s prečiščevalno dieto s hrano. Pa naši možgani to res občutijo na takšen način? "Gotovo se z odklopom moderne tehnike naši možgani prečistijo, a so hkrati tako intimno povezani z internetom - vsaj večina je takih -, da se slej ko prej vrnemo k njej. Časi se pač spreminjajo. komunikacija prek elektronske pošte je pogosta, tudi do novice dostopamo v digitalnem okolju," o tem, kako je koristnost takšne prečiščevalne diete, ko se odmaknemo od sodobne tehnologije, za različne generacije različna, pravi doktor znanosti s področja eksperimentalne psihologije Simon Brezovar z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Prelomno leto je leto 1985, pravi Michael Harris. Če si se rodil po tem letu, potem ne boš imel življenja v odrasli dobi brez spleta. Avtor te ljudi poimenuje Digital Natives oziroma digitalni domorodci. Naproti jim gredo digital immigrants – digitalni imigranti – rojeni pred letom 1985, ki se lahko pohvalijo s to izkušnjo, da so živeli pred izumom spleta, ki je na ravni izuma tiska Johannesa Gutenberga.
Ne samo tehnologija, na možgane delujejo in jih spreminjajo povsem vsakdanje stvari, razloži predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana, doktor Zvezdan Pirtošek. "Spreminja jih tudi vožnja s kolesom ali potovanje na kakšen otok. Ni je stvari, ki ne bi spremenila naših možganov, res pa je, da se v povezavi s sodobno tehnologijo širi nekakšen orwelljanski scenarij."
"Vseeno ta pristni človeški odnos, ki ga imamo, še vedno ponuja več informacij, kot jih ponuja komuniciranje prek elektronskih pripomočkov, čeprav lahko tudi tam naše čustveno stanje že izrazimo s kakšnimi smeškoti. A vsega se prek tega ne da narediti. Tako da tu velja pravilo tako kot za vse ostale stvari - veljati mora neka enakomerna uravnoteženost." dr. Simon Brezovar
Vlaganje časa v nekaj drugega namesto v sodobno tehnologijo mora biti kakovostno. Kolikokrat smo bili priče prizoru – ali pa celo sami del dogodka –, ko so besede utihnile, oči pa smo usmerili v zaslon svojih mobilnih telefonov. "Sam verjamem, da je določena količina samote in odsotnosti ključnega pomena za človeške odnose. Samo poglejmo svoje najbolj intenzivne odnose, kot so ljubezenski ali erotični. Narava erosa je v tem, da si želiš tisto, česar ne moreš imeti. To, da nekoga pogrešaš, ko si res ločen od njega, je del poznavanja nekoga in ljubezni do njega," opažanje, da osebna interakcija postaja vse težja v primerjavi s tisto prek sodobne tehnologije, komentira Michael Harris.
"Za današnjo družbo je tudi pomembneje, da na primer pokaže fotografijo sebe pred sliko Mone Lize, kot pa to, da dejansko stoji pred to znano sliko ter jo pristno in osebno doživlja. Ne verjame, da ima izkušnja neko vrednost, razen če jo posname in deli z drugimi," nadaljuje Michael Harris, ko govor nanese na to, da čeprav smo osebno na koncertu, ga spremljamo prek zaslona, saj neprestano fotografiramo in snemamo izvajalca.
Pomemben koncept pri razpravi vpliva sodobne tehnologije na možgane je nevroplastičnost. Izraz izhaja iz grške besede plastos, ki pomeni upogljiv, saj lahko prihaja do novih funkcionalnih možnosti, ki so posledica nevrokemičnih, sinaptičnih, receptorskih sprememb.
Določeni deli možganov lahko proizvajajo nove celice, že obstoječe pa lahko vzpostavljajo nove poti in kombinacije. Kot pravi dr. Pirtošek: "Internet zahteva in spodbuja nekoliko drugačno delovanje možganov, nove drugačne povezave med strukturami, ki jih sicer že imamo." To pomeni, da bo na delu nevroplastičnost. Z razvojem novih celic in novih poti bomo omogočili možganom, da bodo delovali hitreje, a manj pozorno, manj koncentrirano, vendar bodo ob tem lahko ohranili in aktivirali tiste starejše krogotoke v možganih, ki pa nam bodo omogočali večjo kontemplativnost in poglobljeno razmišljanje. Nevroplastičnost je človeku v veliko pomoč tako pri prilagajanju spremembam v okolju kakor tudi pozneje, če pride do poškodb ali bolezni možganov.
Seveda pa imamo tudi primere, ki nam dokazujejo, da se ni dobro preveč zanašati na sodobno tehniko. V času, ko med vožnjo po zapletenem omrežju ulic nekega mesta skoraj vsakdo uporablja navigacijski sistem GPS, postaja to relevantno tudi za sposobnost orientacije oziroma navigacije, pove dr. Brezovar.
Tehnologija je sama po sebi nevtralna. Na eni strani je lahko naša čudovita zaveznica, ko zdravimo bolnega človeka ali ko si na učinkovit način želimo izboljšati znanje. Na drugi strani pa je seveda lahko naš velik sovražnik.
"Mislim, da ima vsakdo v svoji glavi glas, ki mu govori, da tako imenovana medijska dieta ni zdrava," je dejal Michael Harris in dodal, da nas miren um pogosto dela nemirne. Kar je opazil tudi pri sebi. Nenehno ga je bilo strah, da zamuja stvari, priložnost, življenje, če ni bil priklopljen na internet. Skorajda je bil odvisen od stvari, ki so mu odvračale pozornost. A ko si je vzel odmor od modernega življenja za en mesec v t.i. analognem avgustu, je navdihnil tudi nekaj drugih ljudi, da si na primer zdaj vsako nedeljo vzamejo čas za branje časopisa - papirneto verzijo, seveda -, za povezovanje z ljudmi osebno, ne pa prek družabnih omrežij. S tem ko izklopite mobitel, napolnite baterije pri sebi. Bi se lotili te digitalne detoksikacije?
