Število prepoznanih žrtev trgovine z ljudmi iz leta v leto narašča, kar je lahko posledica tako zavedanja žrtev o tem kaj trgovina z ljudmi je, kot tudi naporov države, organov pregona in nevladnih organizacij, da bi ta problem zajezili. Vedno nove pojavne oblike trgovine z ljudmi in pomanjkljiva zakonodaja, otežujejo odkrivanje in dokazovanje kaznivih dejanj. Nedorečen je tudi sistem izvajanja programov pomoči žrtvam, ti so kratkoročno naravnani in finančno podprti le v času trajanja statusa žrtve. Tudi zato se v večini primerov žrtve trgovine z ljudmi vrnejo v izvorne države, v nekaterih primerih pa jih okoliščine prisilijo v to, da v Sloveniji ostanejo. V tokratni oddaji Med štirimi stenami bomo slišali zgodbo žrtve trgovine z ljudmi. V času, ko na sodišču poteka postopek, obiskuje srednjo šolo, v matično državo se zaradi slabe izkušnje ne želi vrniti več. Oddajo pripravlja Enisa Brizani.
Evo – njeno ime je izmišljeno zaradi zaščite – je oče proti plačilu obljubil v zakon družini iz Slovenije. To je bila tako imenovana dogovorjena ali prisilna poroka, kakršne so del trgovine z ljudmi. Na sodišču zdaj poteka kazenski postopek, Eva pa si po tej slabi izkušnji, ko je njena nova družina ravnala z njo kot s stvarjo in ne s človekom, želi ostati v Sloveniji.
»Tega nisem pričakovala, bila sem presenečena, da lahko nekdo pride, da denar in te kupi, kot da si lutka v trgovini. Pridejo in rečejo, aha, ta mi je všeč, ima lepo postavo, oči, lase – in te kupi. Na žalost je v Makedoniji še vedno veliko tega.«
Eva je zbrala moč in pogum in se temu uprla, v prvih stikih z organi pregona pa je pričakovala več prijaznosti in manj obsojanja. Nevladna organizacija Društvo Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi ji je ponudila najprej nastanitev v varni hiši in vso potrebno psiho-socialno pomoč. Eva je vedela, da se ne bo nikoli več vrnila.
»Ko sem se poročila, sem vedela, da če se bo kaj zgodilo, se ne bom več vrnila. Slovenija mi je zelo všeč, sem žrtev in ostala bom tukaj do konca življenja. Stika s starši nimam, včasih zelo pogrešam brata in sestro.«
Na sodišču poteka kazenski postopek, Eva medtem obiskuje prvi letnik srednje šole in skuša nadomestiti izgubljena najstniška leta. V razredu, v katerem je najstarejša, poleg tega pa tujka, njene zgodbe ne poznajo. Sošolci ne bi razumeli, kaj je preživela.
»So me sicer sprejeli, včasih pa se obnašajo čudno. Ne oziram se nanje, tam sem zato, da sledim svojemu cilju, da uresničim svoje želje, ki sem jih pustila na pol poti. Zaupam sebi, pogumna sem in jih bom uresničila. V prihodnosti so pred mano same lepe stvari. Imela bom fanta, službo, delala bom in zaslužila svoj denar, si ustvarila družino. Imela bom vse, kar sem si želela. Če bi izgubila status in s tem finančno podporo, bi bilo zame zelo grozno in bila bi zelo žalostna. Moja želja je ostati in živeti v Sloveniji, zaupam državi, da bo to razumela. Rada pomaga ljudem, ki res potrebujejo pomoč, in jaz jo res potrebujem. Verjamem, da me ne bodo kar tako zapustili.«
Manca Raušl iz Društva Ključ opozarja, da Slovenija od leta 2007 ne namenja nikakršnih sredstev za reintegracijo žrtev trgovanja z ljudmi v slovensko okolje, zato je društvo pri vključevanju žrtev trgovanja z ljudmi v slovensko okolje prepuščeno lastni iznajdljivosti in humanitarnim gestam posameznikov in posameznic, zunanjih sodelavcev, nekaterih podjetij ter izobraževalnih ustanov in delnemu financiranju programa Mestne občine Ljubljana, Oddelka za socialno varstvo. V obstoječem sistemu je edina možnost, da se žrtev trgovine z ljudmi vrne v izvorno državo, kjer ji grozijo vnovično izkoriščanje, zloraba in kršenje človekovih pravic.
»Področje reintegracije mora biti sistemsko urejeno. Pozdravljamo odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je v šolskem letu 2014/2015 prvič omogočilo 19-letni uporabnici Društva Ključ (tuji državljanki) vključitev v redni srednješolski program in njeno namestitev v dijaškem domu. Želimo si, da bo to podlaga za sistemsko ureditev tega problema, saj moramo ranljivim skupinam omogočiti samostojno življenje ter ustaviti krog izkoriščanja in zlorab.«
