Pravijo, da so naše okno v svet, da se je dobro prepričati na lastne, a da videz lahko tudi vara. Oči. V oddaji Dobro vprašanje, ki jo pripravljamo skupaj z ekipo Tedna možganov, se bomo zazrli v znanost o - vidu. "Vid je za možgane najpomembnejše čutilo od vseh, kar tretjina naših možganov je namreč namenjena temu, da obdeluje informacije, ki pridejo skozi naš vidni sistem. Vsaki možgani pa vidijo po svoje, tudi glede na izkušnje, ki jih imajo iz preteklosti," je za Dobro vprašanje povedal nevrolog dr. Blaž Koritnik. Kako si ustvarimo ta vidni (prvi) vtis? Kaj nas pri tem lahko zmoti in kako skupinska pripadnost vpliva na to, kako vidimo neko stvar, bomo med drugim pojasnili v oddaji, ki jo tako kot vsako soboto do konca marca začenjamo ob 11.15. Mojci in Maticu se bodo pridružili tudi Lea Koritnik, Hana Hawlina in dr. Simon Brezovar. Po znanstvenem delu pa je seveda na vrsti nagradni kviz, v katerem pridete na vrsto vi. Se vidimo!

Širimo obzorje o očeh in gledamo v svet znanosti o vidnem zaznavanju. Od barv in prvih vtisov od milisekund do (večnih) iluzij.

Pravijo, da so naše okno v svet, da se je dobro prepričati na lastne, a da videz lahko tudi vara. Oči. Vid je tisto čutilo, ki je za človeške možgane najpomembnejše od vseh. Tudi v nadaljevanju vam bo pomagalo, da doživite zgodbo tokratne oddaje Dobro vprašanje.

Pogled na “prvi pogled”

Na začetnih stopnjah našega vidnega zaznavanja se oblikujejo bolj enostavne značilnosti vida, na primer naša orientacija v prostoru in barve. Če pogledate to sliko, lahko na primer zaznate različne barve in oblike. Vsebino pa “pripišete” malce kasneje. Kot je pojasnil dr. Blaž Koritnik z Nevrološke klinike UKC Ljubljana:

Vidno zaznavanje poteka v zelo različnih stopnjah, ki so tudi časovno ločene med seboj. Vemo, da traja približno 100 milisekund, da neka vidna informacija pripotuje do možganske skorje, potem se šele začne tisti kompleksen svet zaznav, ko dajemo vsebino tem informacijam, ki pridejo skozi oči.

 

Zlato-belo-črno-modra?

Po spletu je pred dnevi zaokrožilo vprašanje o barvi obleke na neki sliki, nekateri so trdili, da je zlato- bela, drugi pa, da je črno- modra. Zakaj je to vprašanje tako pritegnilo množice, nam je pojasnila psihologinja Hana Hawlina:

Kar je zares obnorelo ljudi pri tej obleki je to, da imamo zelo redko vpogled v svet, kot ga zaznavajo drugi. Recimo v srednji šoli je zelo popularno vprašanje: Ali je moja rdeča enaka tvoji rdeči? Ta obleka je primer, kako so ljudje enak dražljaj videli na drugačen način in je to fasciniralo svet do te mere, da je postala spletni fenomen.

Vsak bistvo vidi drugače

Pri vidu je pomembno tudi to, da možgani ves čas interpretirajo to, kar vidijo.

Zelo težko je reči, da je to, kar možgani vidijo, zares resničnost, ki obstaja izven naših možganov in to je lahko tudi varljivo (dr. Blaž Koritnik).

Dr. Simon Brezovar, psiholog z Nevrološke klinike UKC Ljubljana dodaja:

Morda še na tej najbolj bazični ravni vsi vidimo iste stvari, potem pa ne več.  Že slavni nemški fizik Hermann von Helmholtz je rekel, da je vid v bistvu neko naše nezavedno sklepanje in oči same po sebi niso dovolj dobro izoblikovane, da bi nam  bile sposobne posredovati objektivno sliko o svetu. Možgani so šele tisti, ki to oblikujejo, skladno s prepričanji, vrednotami, emocijami itd., ki jih vsaki možgani oblikujejo nekoliko po svoje.

Da je vidno zaznavanje pravi izziv za naše možgane, se boste lahko prepričali tudi v tretjem marčevskem tednu, ki ga bo zaznamoval Sinapsin Teden možganov.

Simon, Hana, Lea - Teden možganov & Matic in Mojca- Dobro vprašanje.

foto: Foto: Aleš Ogrin

 

Prepričaj se na lastne oči! Ampak- videz vara?

Vidne iluzije so, pojasnjuje dr. Blaž Koritnik:

Popularna stvar, zelo zanimiva reč, ki jo tudi nevroznanstveniki radi uporabljamo kot ilustracijo tega, kako naši možgani delujejo. Kako naši možgani tvorijo neke zaznave, kako si mi predstavljamo, da nekaj gledamo.

Tudi iluzije pa niso enake za vse. Zakaj je temu tako, lahko slišite v oddaji. V nadaljevanju pa še nekaj priljubljenih iluzij, ki se poigrajo z našimi možgani:

Müller-Lyerjeva iluzija, ko enako dolgi črti zaradi perspektive vidimo kot različno dolgi, je značilna predvsem za zahodni svet, je povedala gostja oddaje Hana Hawlina.

Iluzija enakih barv

Ker sta barvi predstavljeni tako, kot da je ena v senci, druga pa ne, ju možgani ne zaznajo kot enaki, čeprav gre v resnici za isti odtenek rumene.

Več pa v oddaji!

Mojca Delač in Matic Jerman

Mojca Delač