14. februarja 2001 so rojaki v Italiji dobili svoj zaščitni zakon. 14 let po sprejemu so razmere za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini boljše, toda izzivov ne manjka. Časi se spreminjajo in zaščitni zakon bi morali dopolniti, se strinjata predsednika krovnih slovenskih organizacij Drago Štoka in Rudi Pavšič. Zaščita bi morala biti učinkovitejša v večjih mestih, kot so Trst, Gorica in Čedad, pravico do uporabe slovenščine pa bi morali spoštovati na vseh nivojih; občinskem, pokrajinskem, deželnem in državnem, sta prepričana.

Kako se uspešno spopasti z izzivi, dobro vesta dolgoletna ravnateljica dvojezične šole v Špetru Živa Gruden in tržaški podjetnik Vanja Lokar. Za svoj trud in delo v dobro slovenske narodne skupnosti v Italiji sta prejela priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Živa Gruden je, kot pravi danes, imela srečo, da je živela in živi v okoliščinah, ki so ji omogočile, da nekaj pokaže. In pokaže lahko res veliko. Veliko je v svojem življenju dosegel tudi tržaški podjetnik Vanja Lokar, ki se bo lahko v zgodovino zapisal kot mecen slovenske narodne skupnosti v Italiji. Več kot 600.000 evrov je odštel za poslovne prostore na Trgu Oberdan v Trstu, v katerih bo zaživelo novo slovensko kulturno središče – tržaški knjižni center. Prostore je namreč podjetnik, ki si je svoje premoženje ustvaril predvsem s kavo, za nizko najemnino oddal podjetju TS 360, ki bo upravljalo z novim knjižnim središčem. Daljši pogovor z Vanjo Lokarjem o Slovencih v Trstu, njegovi družini in novem knjižnem središču lahko slišite v oddaji.

Stiki rojakov v sosednjih državah z matično domovino so pomembni, zato so se porabski Slovenci zavzeli za vnovično okrepitev sodelovanja s Prekmurjem. Murskosoboški župan Aleksander Jevšek je prisluhnil njihovim željam in se srečal s svojim monoštrskim kolegom Gaborjem Huszarjem. Veliko je možnosti za sodelovanje tako na gospodarskem kot tudi kulturnem in športnem področju, sta ugotovila. Murskosoboški župan pa je med drugim zagotovil podporo pri reševanju težav s pomanjkanjem slovenskih učiteljev v Porabju, saj je v Prekmurju veliko brezposelnih učiteljev, ki bi lahko pomagali v Porabju. Kako je srečanje ocenil monoštrski župan in kaj o obuditvi stikov meni nekdanji župan Murske Sobote Andrej Gerenčer, ki je že leta 1987 postavil temelje za sodelovanje? Odgovor lahko slišitev v tokratni oddaji.

Skupaj z rojaki z Reke se še enkrat poklonimu Francetu Prešernu in vas povabimo na gledališko Tribuno v Pliberk, s katero bodo zaznamovali 40 let organizirane gledališke in lutkovne dejavnosti koroških Slovencev. V treh dneh se bo zvrstilo 15 predstav. Podroben spored najdete TU!

Prisluhnete pa lahko tudi pogovoru z direktorjem slovenskega kulturnega doma v Pliberku Milanom Pikom o pustnih običajih koroških Slovencev. Sej in krapov na avstrijskem Koroškem te dni ne manjka.

 

 

Mateja Železnikar