Tokrat vse o tem, zakaj si sveta brez mravelj skoraj ni mogoče predstavljati. Te majhne žuželke, ki so naselile skoraj vsa kopna na Zemlji, po nekaterih ocenah predstavljajo kar petino kopenske živalske biomase. Vpogled v socialno življenje njihovih kolonij nam bodo omogočili Gregor Bračko z ljubljanske Biotehniške fakultete ter tuji strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tropskimi vrstami mravelj. Ugotovili boste, da čeprav so majhne, mnogim nezanimive ali celo v nadlego, pridne mravljice v marsičem prekosijo človeka - in ko je treba, pokažejo tudi svojo moč in so lahko zares "hude". V kvizu se boste ob domiselnih vprašanjih lahko preizkusili to soboto ob 11.15, na Prvem programu Radia Slovenija. Oddajo pripravljata in vodita Mojca Delač in Matic Jerman.

Mravlje so veliko več kot le nadloga v kuhinji

“O, poglej jo tisto malo zeleno 5-ko in tam je rumenomodra 55-ka!”

Te majhne žuželke, ki so naselile skoraj vsa kopna na Zemlji, po nekaterih ocenah predstavljajo kar petino kopenske živalske biomase. Po svetu je znanih več kot 13.000 vrst mravelj, še posebno veliko jih je v tropskih gozdovih. Za znanstvenike, mirmekologe, so seveda prava zakladnica izzivov in raziskovalnih vprašanj. Na Borneu jih je raziskoval tudi dr. Martin Pfeiffer, ki se je za oddajo Dobro vprašanje oglasil z raziskovalne odprave v Mongoliji :

 “S pomočjo oznak ene kolonije azijskih orjaških mravelj smo na primer ugotovili, da lahko pokriva območje enega hektara ter da se lahko pripadnice mravlje kolonije povzpnejo tudi do 60 metrov visoko po drevesih” (M.Pfeiffer)

Učinkovita delitev dela in prometna ureditev

Ko je dr. Pfeiffer posamezne mravlje opazoval več mesecev je ugotovil, da imajo točno določeno delitev dela in da se vsak dan ob istem času ista mravlja pojavi na istem mestu. Kot ljudje, ki gredo na delo. Tudi prometna ureditev je pri tem izjemna.

“Kljub temu, da po ozki poti hodi več sto mravelj, nikoli ne pride do prometnih zamaškov. To sem enkrat preizkusil tako, da sem naredil približno kilometer dolgo progo iz bambusovih palic, ki so bile drugo za drugo meter nad tlemi in le po njih so mravlje lahko zapustile in prihajale nazaj v svoje gnezdo. Zdaj pa želim s pomočjo matematičnih modelov bolje razumeti, kako jim to uspe”. (M.Pfeiffer)

V Sloveniji živi okoli 140 vrst mravelj

O mravljah smo se pogovarjali tudi z vodilnim raziskovalcem te vrste v Sloveniji, Gregorjem Bračkom:

Ali ste vedeli?

• Termite imenujejo tudi “bele mravlje“, nekateri jim rečejo tudi “mravlje, ki jedo les”, v resnici pa spadajo med ščurke
• Mravljinčna kislina se med drugim uporablja tudi v usnjarski industriji
• Organiziranost mravelj uporabljajo tudi pri oblikovanju kompleksnega sistema organiziranosti v menedžmentu
• Izziv za prihodnost je med drugim tudi preučevanje odpornosti kolonij mravelj na podnebne spremembe
• Pesem Huda mravljica je napisal Branko Rudolf, izšla pa je v zbirki Zamorček in ladjica pred 60 leti! (1955)

Več in podrobneje pa v zgornji povezavi do oddaje Dobro vprašanje! V kvizu sta se nam pridružila tudi poslušalka Bernarda in poslušalec Slavko, oba z zanimivimi izkušnjami, povezanimi z mravljami.

Mojca Delač in Matic Jerman

Mojca Delač