Zadnje tedne se veliko govori o šoli. Zaradi napovedanega varčevanju v izobraževanju, ki med drugim vključuje začasno prekinitev financiranja učne pomoči, se je ponovno odprla fronta med pristojnim ministrstvom in šolniki na čelu z njihovim sindikatom. Zaradi dogodkov na OŠ Deskle smo se spet začeli spraševati o nasilju na šolah, javnost pa je razburila in razdelila tudi odločitev ustavnega sodišča o tem, da morajo biti javno veljavni programi osnovnošolskega izobraževanja zasebnih šol v celoti financirani s strani države. Zdi pa se, da smo ob teh temah pozabili na vprašanje, kakšna sploh je slovenska osnovna šola in kakšno si želimo? O tem se bomo pogovarjali z nekom, ki ga odgovorni in tudi nekateri strokovnjaki ne slišijo radi. Dr. Kristijan Musek Lešnik namreč ni šolnik, temveč psiholog. Je član Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, predavatelj, predvsem pa starš in zato so njegove kritike slovenske devetletke ostre in širše od strogih pedagoških meril. Pogovor pripravlja Špela Šebenik.
Gost radijskega Intervjuja je bil psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, s katerim smo se pogovarjali o aktualnih temah s področja izobraževanja – o (ne)uspešnosti prenove slovenske osnovne šole, o nasilju v šoli in varčevanju v izobraževanju. Dr. Kristijan Musek Lešnik je član Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, predavatelj, predvsem pa oče in zato so njegove kritike slovenske devetletke ostre in širše od strogih pedagoških meril.
»Rezultat, ki ga opažam, je ta, da so otroci eno leto več v šoli, output na koncu pa ni, da bi bilo znanja več kot včasih. In tudi v primerjavi z drugimi šolskimi sistemi nismo tam, da bi se lahko strašno hvalili s temi rezultati, čeprav marsikateri minister to rad naredi. In mislim, da precej neupravičeno.«
»To, da sem sorazmerno kritičen do sistema, ne pomeni, da ne bi cenil dela, ki ga ogromno dobrih učiteljev in ravnateljev v naših šolah opravlja. Mislim, da njihovo delo rešuje naš šolski sistem.« To se vidi tudi na »vzgojnem področju«. »V šolah se zadnjih 20 let zanemarja vzgojni vidik šole – šolska reforma se je ukvarjala z znanjem, izobraževanjem, informacijami, ampak po drugi strani je po mojem mnenju vsaj toliko kot to, kaj zna mlad človek, pomembno tudi, kakšen človek je, ko pride ven iz osnovne šole. Tu se mi zdi, da smo na sistemski ravni popustili.« Na srečo je po mnenju gosta mnogo učiteljev takih, ki dajo mladim mnogo več kot le znanje.
Pa še dve aktualni temi. Najprej o varčevanju: »Država, ki začne varčevati pri izobraževanju, je država, ki se igra s svojo prihodnostjo, to je en krat ena. Države z modrim vodstvom zelo jasno razumejo, da izobraževanje danes ni zgolj strošek, ampak naložba v prihodnost. Druga plat te zgodbe pa je, ali in kje obstajajo kakšne rezerve.«
In o medvrstniškem nasilju na šolah, kjer je po mnenju gosta veliko preveč prava, s pravom pa se ne da reševati odnosov med ljudmi: »Od tega, kako se soočamo z nasiljem na šoli, je v veliki meri odvisno, koliko bo tega nasilja in kako težko bo. Tu imamo v Sloveniji sistemski problem.« Dr. Musek Lešnik v zadnjem času namreč opaža vzorec reševanja nasilnih situacij na šolah: »Pride do pojava nasilja in običajno se zadeva reši tako, da žrtev sama od sebe odide drugam. To je popolnoma napačno sporočilo vsem skupaj; žrtvi, ki se mora umakniti iz okolja, kjer živi. Sporočilo storilcu – namesto, da bi se ukvarjali z njim, da bi ga pripravili do tega, da prevzame odgovornost za svoja dejanja, mu sistem omogoči cel kup načinov, kako se izogniti odgovornosti. In še napačno sporočilo šoli in skupnosti: da je nasilje nekaj, kar se v šoli lahko zgodi in je biti nasilen lahko celo dober mehanizem za reševanje problemov.«
