Sprejemanje kolektivno doživetega in tlačenje v skupno pozabo sta dva načina odnosa do preteklosti, o kateri veliko povedo velikokrat skoraj neopazni spomeniki urbanih naselji, v katerih se je dogajala narodova, bolje rečeno: politična zgodovina. V knjigi Božidarja Jezernika: Mesto brez spomina, s podnaslovom Javni spomeniki Ljubljane, lahko sledimo pojavljanju pomembnih osebnosti v Ljubljani, katerim je bil kamnit ali bronast spomin naklonjen, lahko jih je vzljubil za nekaj kratkih zgodovinskih trenutkov, včasih pa se zanje sploh ni zmenil. Vsakokratna nova ideologija, nova investicija v prihodnost namreč rada briše staro in še včeraj priljubljeno. V oddaji Kulturni fokus bo torej več govora o spomenikih, ki jih ni, če pa bi bili, bi nam pripovedovali zgodbo več stoletne neprekinjene preteklosti.
Iskanje
