Na današnji dan leta 1816 se je na Trojanah rodil šolnik in politik VALENTIN KONŠEK. Na Dunaju je študiral pravo, po vrnitvi pa je bil profesor na gimnazijah v Mariboru, Celju, Ljubljani in Kranju. V letih 1848 in 49 je urejal “Celske slovenske novine”, časnik, v katerem so bili objavljeni prvi radikalnejši in v liberalnem duhu napisani članki z zahtevami po neodvisnosti šolstva od Cerkve, odpravi samostanov, sekularizaciji cerkvenega premoženja in odpravi celibata. Konšek si je prizadeval tudi za enakopravnost slovenščine v šolah in uradih ter za ustanovitev slovenske kmetijske šole. Odkrito se je zavzel za to, da bi Judom dovolili naseljevanje na Štajerskem.S svojo odprto uredniško politiko je prispeval k uveljavljanju liberalnih idej med Slovenci v revolucionarnem letu 1848.
——
Geograf GIORGIO VALUSSI je leta 1952 diplomiral v Trstu in bil nato profesor na srednjih šolah v Trstu, Mestrah in Červinjanu, kjer je bil tudi ravnatelj. Leta 1968 je postal profesor in predstojnik Inštituta za geografijo na univerzi v Vidmu in dal tam tudi pobudo za ustanovitev stolice za slovenski jezik s književnostjo. Pozneje je predaval v Trstu ter se ukvarjal z ekonomsko geografijo in geografijo turizma, leta 1989 pa je postal predstojnik Visoke šole za trgovske izvedence v Gorici.
Pisal je o političnih mejah, slovenski manjšini v Italiji, demografskih in gospodarskih vprašanjih Furlanije-Julijske krajine ter o turističnih možnostih severnojadranskega območja. S slovenskimi in avstrijskimi strokovnjaki je sodeloval pri projektu o družbenogeografskih vidikih tromejnega področja (obmejna regija Avstrije, Italije in tedanje Jugoslavije), raziskoval pa je tudi socialnoekeonomske vidike Krasa. Giorgio Valussi se je rodil na današnji dan leta 1912 v Trstu.
——–
Gledališki in filmski igralec BERT SOTLAR se je rodil na današnji dan leta 1921 v Kočevju. Študiral je na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, igral nekaj sezon v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu, nato pa je postal član ljubljanske Drame. V gledališču je odigral več kot 60 vlog; te so bile zaradi njegovega sonornega glasu in možate postave realistično oblikovane in značajsko izrazito profilirane, zlasti junaški in komični liki. Poleg številnih priznanj je leta 1974 prejel Prešernovo nagrado, leta 1982 pa Borštnikov prstan.
Bert Sotlar je nastopil tudi v številnih slovenskih in jugoslovanskih filmih, med drugim v filmih “Svet na Kajžarju”, “Ne joči, Peter”, “Tistega lepega dne”, “Lucija”, “Tri četrtine sonca” in “Deseti brat”.
——-
Kipar JAKOB SAVINŠEK je bil skupaj s kiparjem Janezom Lenassijem ustanovitelj slovenske Forme vive. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Kamniku. 1949. leta je diplomiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval na Dunaju, v Italiji in Švici, še posebno pomembno pa je njegovo izpopolnjevanje v Parizu in Londonu. Njegovo obsežno zapuščino sestavlja 800 risb, več kot 300 kipov, ilustracije, scenografije in pesmi, ki najbolj neposredno izražajo njegovo tragično občutenje sveta in njegove lastne usode.
Bil je predvsem kipar figuralik (Savinškove najbolj znane javne umetnine so spomeniki Julijusu Kugyju v Trenti, Ivanu Tavčarju na Visokem in Simonu Gregorčiču v Kobaridu) ter avtor portretov, ženskih aktov in različnih figuralnih motivov, pri katerih je počasi opuščal žanrske prvine. Izhajal je iz študija po naravi, črpal iz secesijske in ekspresionistične slovenske tradicije ter iskal nove izrazne oblike. Nova odkritja je Jakob Savinšek v svojem delu sproti preverjal, posebno drzno na avtoportretih in portretih ter pri nekaterih spomenikih, torej na področjih, ki sta mu prinašali takojšnje priznanje kritike.
