Razkošje v glavi Nataša Konc Lorenzutti: "Bralci so ogrožena vrsta"

Društvo slovenskih pisateljev je letos podelilo desetnico, nagrado za otroško in mladinsko književnost, Nataši Konc Lorenzutti za povest Jutri bom siten kot pes. Igralka, pisateljica, pesnica in pedagoginja se v svojem literarnem ustvarjanju sicer osredinja na otroke in mlade, piše pa tudi za odrasle. Skupaj z režiserko Majo Weiss se je podpisala pod scenarij za dokumentarni film Zajeti v izviru. Slovenski otroci Lebensborna, v katerem razkrivata usodo ukradenih slovenskih otrok med drugo svetovno vojno. Vprašanje identitete, torej tega, kdo sem, od kod prihajam in kam grem, pa odražajo tudi njena dela za mladino, v katerih je ni strah nagovoriti aktualnih in tabu tem, s katerimi se srečujejo otroci in mladi, kot so: zasvojenost z digitalnimi napravami, smrt, ločitev staršev … Natašo Konc Lorenzutti bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, ki jo je pripravila Špela Šebenik.

Sobotno branje Olga Tokarczuk: Popotovanje ljudi Knjige

V prvencu poljske nobelovke se nenavadna trojica odpravi na še bolj nenavadno pot

Kulturni fokus Resnica je to, kar kaže umetnikova zavest: Jože Ciuha - 100 let

O velikem slovenskem umetniku, ki je menil, da imamo vsi v sebi potencial Leonarda ali Einsteina, vendar se mu le redki posvečajo.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik s Tomažem Celestino

V torek bo državni zbor odločal o priznanju Palestine. Kaj to prinaša, lahko kaj spremeni, kakšne bodo posledice? V kritičnem pregledu dogajanja v tem tednu tudi o odzivih na odločitev ameriškega sodišča o obsodbi predsedniškega kandidata Donalda Trumpa. Pri nas mineva dve leti delovanja vlade, delamo bilanco uresničenih obljub in podrobno analiziramo nov davčni sveženj sprememb.

Radio GA - GA Stoj! - ali od Hojsa mama strelja

Studio oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija tokrat prevzameta Aleš Hojs in Branko Grims, ki pa že po nekaj minutah doživita policijsko racijo, ki močno vpliva na izvedbo oddaje. Na pomoč prihitijo vsi od Matoza, Janše, do Kanglerja, ki se tokrat izkaže tudi kot reporter na terenu. Katere navijaške slogane bodo kupili drugi trgovci, potem ko je bil zaščiten "Kdor ne skače ni Slovenc" nam bosta zaupala Zlatko Zahović in Srečko Katanec. Emilija bo razložila, zakaj nihče noče računalnikov, Janković in Vučić pa bosta iskala počitniško destinacijo, kjer ni Slovencev. Vse to in še kakšno presenečenje pripravlja Sajovic ob 2. obletnici vlade pa v petek zjutraj na Prvem programu Radia Slovenija.

Aktualna tema Brez radovednosti ni razvoja in prihodnosti

Ljubljana je v teh dneh v znamenju mednarodnega festivala promocije znanosti, znanstvenega načina razmišljanja in promocije izobraževanja. Znanstival že 15. leto spodbuja radovednost med ljudmi. Tako si udeleženci lahko ogledajo več kot 80 znanstvenih šovov. Današnje dopoldansko dogajanje je bilo predvsem v znamenju deževnega vremena. Marko Rozman se je vseeno odpravil na ulice središča Ljubljane in pri najmlajših najprej preveril koliko je sploh zanimanja za eksperimente in samo znanost.

KiKs Grem "povedati", da ga jutri ne bo

Današnji KiKs bi lahko naslovili "Nedoločnik in namenilnik 2.0.", saj smo namreč o razlikovanju nedoločnika in namenilnika v KiKs-u že govorili. Znanje lahko osvežite, če oddajo izpred štirih let poiščete na naši spletni strani ali med podkasti. Danes torej sledi nadaljevanje, v katerem se bomo namenilnik od nedoločnika naučili razlikovati še oz. tudi glede na to, ali izražata namen oz. željo ali pa vsebino. KiKs je pripravila Darja Pograjc.

Lokalni junak Nina Milošič in Peter Ladič

No, tokrat v naši redni rubriki Lokalni junak predstavljamo dva Ptujčana. Vodjo najstarejšega kina v Sloveniji Nino Milošič in Petra Ladiča, direktorja podjetja Intera, ki je letos na natečaju "Zlata nit" že tretjič prejelo naziv »najzaposlovalec« v kategoriji podjetij do 50 zaposlenih. Sta dolgoleten par, ki ceni življenje na Ptuju. Vsak na svojem področju si prizadevata, da bi razmere izboljšala ne samo zase, ampak za čim več ljudi. Nini Milošič je tako uspelo znova dati novo vsebino najstarejšemu kino pri nas in enemu najstarejših še delujočih na svetu in vanj privabiti obiskovalce. Kino Ptuj deluje že 127 let. Prvo predstavo so namreč v stavbi, kjer še zmeraj vrtijo filme, prikazali 3. marca 1897 - le dobro leto dni za pariško premiero bratov Lumiere. Danes je ptujski mestni kino del mreže 27-ih slovenskih Art kinematografov in evropskega združenja Evropa Cinemas. Peter Ladič pa kot direktor in kar trikratni "naj zaposlovalec v Sloveniji skupaj s partnerjem veliko časa in denarja vlaga v razvoj kadrov, predvsem pa lahko zaposleni v podjetju Intera usklajujejo delovni in prosti čas. Intero odlikujejo nadpovprečno dobri odnosi in nadpovprečni poslovni rezultati. S Ptujčanoma, ki svojim otrokom zavestno omejujeta rabo zaslonske tehnologije, se je pogovarjala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič

Radiosfera Gu-gu - Želim si na Jamajko

Predlogi so bili: Gu-gu - Želim si na Jamajko Alanis Morissette - Ironic Fed Horses - Mlad Zmagalna skladba je Gu-gu - Želim si na Jamajko.

Svetovalni servis Sonaravno upravljanje z gozdovi

Letošnji Teden gozdov poteka pod geslom sonaravno upravljanje z gozdovi in z inovacijami podprto prilagajanje podnebnim spremembam. Kaj morajo lastniki narediti za dobro kondicijo gozdov, da preprečijo razvoj bolezni in škodljivcev? ? Katere finančne spodbude so na voljo za male lastnike gozdov? Kaj pomeni gozdna ekocelica, kako poteka setev z droni in kaj vključuje digitalizacija gozdarstva? Katera pravila vključuje gozdni bonton? Gost petkovega svetovalnega servisa bo magister Andrej Breznikar iz Zavoda za gozdove Slovenije. Po deveti, na Prvem.

Jutranja vremenska fronta Gladina morja višja za 10 centimetrov kot pred 30 leti

Srednja gladina morja se je v zadnjih tridesetih letih dvignila za približno 10 centimetrov in tudi v prihodnje lahko pričakujemo, da bo še naraščala. Ne le, da to pomeni tudi vse pogostejše obalne poplave, v primeru dviga gladine za 100 metrov to pomeni tudi izselitev več kot sto milijona ljudi po svetu. O problematiki naraščanja srednje gladine je v Jutranji vremenski fronti spregovoril dr. Matjaž Ličer z Agencije RS za okolje in Nacionalnega inštituta za biologijo.

Petek brez pravila Bi se znašli v gozdu sredi ničesar?

Smo v Tednu gozdov, ko različne organizacije, ki skrbijo za slovenske gozdove, pripravijo dogodke za predstavitev pomena gozda in gozdarstva širši javnosti. V Petku brez pravila pred sedmo se bomo v gozd za nekaj dni odpravili z le osnovno opremo: nahrbtnikom, nožem, nekaj litri vode in spalno vrečo. Kolikokrat mislite, da bi se vprašali, kaj mi je tega bilo treba? Sogovornik: Žiga Ogorelec, eden od članov ekipe v Zavodu gozdovništvo.

Radiosfera Multipla skleroza: Bolezen zdravijo z močnimi novimi zdravili

30. maj je Svetovni dan multiple skleroze. Gre za avtoimunsko bolezen živčevja, ki povzroči poškodbe na možganskem tkivu. Kot opozarjajo strokovnjaki in bolnice ter bolniki, se multiple skleroze še vedno držijo številni predsodki. Temu pritrjuje gospod Edvard Rednak z Vinske gore pri Velenju, ki z boleznijo živi že 25 let. Več o njegovem življenju z multiplo sklerozo in o opozorilnih znakih, ob katerih moramo na posvet k zdravniku, pa v današnji Radiosferi.

Svetovalni servis Kava na tisoč in en način

Poleg vode in čaja ljudje v povprečju največkrat sežemo po kavi in Slovenci pri tem nismo izjema. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je pri nas približno 4 tisoč kavarn, s predelavo čaja in kave pa se ukvarja približno 50 podjetij. Ker pa je najboljša kava tista, ki jo pripravimo v domači kuhinji, se bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu pozanimali o možnih načinih njene priprave. Kako pripraviti filtrirano kavo? Pa turško? Bi vedeli, v čem se bosanska razlikuje od turške? Pa tudi - kakšno kavo si najraje pripravite vi? Na vprašanja bo v četrtkovem svetovalnem servisu odgovarjal pražar in lastnik blagovne znamke kave Banibeans Luka Banovič.

Možgani na dlani Mara Popović, 3. del: "Za vikend sem komaj čakala mojo nevropatologijo"

Pred tednom dni smo se v drugem delu mini serije Možganov na dlani o nevropatološkem delu prof. dr. Mare Popović naučili, da možgani le redko ne pokažejo, kaj se je pravzaprav zgodilo. Velikokrat pa se kaj v razvoju znanja in razumevanja zgodi tudi po naključju. V tretjem, zadnjem delu, bomo tako na dlan dobili bolezen, ki se je pred desetletji pojavila na otoški državi v Oceaniji in pomembno prispevala k razumevanju prionov, beljakovinskih kužnih delcev. Prof. dr. Mara Popović pa nam bo povedala tudi, kaj, poleg osrednjega živčevja in možganov še zanima nevropatologe in kako v jeseni življenja skrbi za svoje možgane. Na potep nas vabi Mojca Delač.

Lokalni čas Znak evropske dediščine projektu Cisterscapes

Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki in Muzej krščanstva na Slovenskem iz Stične sta se v letu 2019, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo RS, vključili v mednarodni projekt povezovanja in ohranjanja kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi, Cisterscapes – Cistercian Landscapes Connecting Europe. V projektu sodeluje mreža sedemnajstih sodelujočih institucij v delujočih ali nekdanjih cistercijanskih samostanih iz šestih evropskih držav: Nemčije, Francije, Avstrije, Češke, Poljske in Slovenije. Izsledke projekta in bogate cistercijanske krajine spoznate na občasni razstavi 'Cisterscapes, kulturna krajina cistercijanov' v Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki. Bo pot, ki povezuje vseh sedemnajst sodelujočih cistercijanskih muzejev nova romarska pot, kot je Santiago de compostela?

Svetovalni servis Volitve v evropski parlament in posvetovalni referendumi

Devetega junija bomo volili devet slovenskih poslancev v evropskem parlamentu in odločali na treh posvetovalnih referendumih. Kaj storiti, če na dom ne boste prejeli obvestila o volitvah? Kdaj in kje lahko predčasno volite? Kdo lahko glasuje na domu? Do kdaj je treba oddati vlogo za glasovanje izven okraja stalnega prebivališča? Kako uporabimo preferenčni glas? Gost sredinega svetovalnega servisa po deveti uri na prvem programu bo direktor Državne volilne komisije Igor Zorčič. Vaša vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pa nas pokličete med oddajo.

Več

Zrcalo dneva Pozivi Izraelu in Hamasu naj sprejmeta ameriški predlog o premirju v Gazi

Katarske oblasti, ki so od začetka vojne v Gazi glavni posrednik med palestinskim gibanjem Hamas in Izraelom, upajo, da bosta strani pozitivno obravnavali predlog o premirju v Gazi, ki ga je predstavil ameriški predsednik Joe Biden. K dokončnemu oblikovanju in sprejetju predloga so Izrael in Hamas v skupni izjavi pozvale tudi ameriške, katarske in egiptovske oblasti. Hamas je sicer v odzivu sporočil, da je predlogu naklonjen, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je poudaril, da se njihovi pogoji za končanje vojne niso spremenili in da še vedno vključujejo uničenje Hamasa.

Radijski dnevnik Bi najnovejši ameriški predlog za ustavitev ognja v Gazi lahko prinesel dogovor Izraela in Hamasa o premirju?

Vrstijo se odzivi na najnovejši načrt za ustavitev ognja v Gazi, ki ga je predstavil ameriški predsednik Joe Biden. Hamas je predlogu naklonjen, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je v odzivu poudaril, da se njihovi pogoji za končanje vojne niso spremenili in da še vedno vključujejo uničenje Hamasa. Drugi poudarki oddaje: - Zadnja etapa volilne kampanje pred evropskimi volitvami. V Furlaniji-Julijski krajini istočasno tudi občinske volitve. - V Indiji konec šest tednov trajajočih parlamentarnih volitev; tretji mandat se obeta premierju Modiju - V Mariboru tradicionalni Športni vikend; dejavnosti na 20-ih prizoriščih.

Dogodki in odmevi Kanuist Žiga Lin Hočevar v slalomu na divjih vodah dosegel prvo zmago v svetovnem pokalu

Kanuist Žiga Lin Hočevar še naprej navdušuje. Potem ko je 16-letnik v Tacnu pred kratkim postal evropski prvak v slalomu na divjih vodah, je danes v Augsburgu dosegel še svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. Drugi poudarki oddaje: - Ob polovici mandata vlade opozicija pričakovano kritična, koalicija se treplja po ramenih - Hamas naklonjen novemu načrtu o premirju v Gazi; izraelski premier Netanjahu ponavlja, da je treba najprej uničiti omenjeno gibanje - Na najbolj množični rekreativni kolesarski prireditvi pri nas znova več tisoč udeležencev

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Zrcalo dneva Izrael po Bidenovih besedah z novim načrtom za mir v Gazi

Izrael je po besedah ameriškega predsednika Joeja Bidena predlagal nov celovit sporazum o prekinitvi ognja v Gazi za šest tednov, če Hamas izpusti vse talce. Judovska država bi izpustila nekaj sto palestinskih zapornikov. Kot je dodal, naslednji fazi načrta predvidevata trajen konec spopadov in obnovo enklave. Ob tem je pozval Hamas, naj sprejme sporazum.

Radijski dnevnik Premier Golob na očitke SDS-a ob polovici mandata vlade, da ta ne izpolnjuje svojih zavez, odgovarja z visoko gospodarsko rastjo in nizko brezposelnostjo

Vlada se ob prvi polovici mandata sooča s kritikami opozicije, da ne uresničuje svojih obljub in zamuja z reformami. Premier Robert Golob odgovarja, da reforme zahtevevajo svoj čas in poudarja rekordne gospodarske dobičke. Ob očitkih o razpadu zdravstvenega sistema pa je premier izpostavil novelo zakona, ki onemogoča prepletanje med javnim in zasebnim sektorjem. Druge teme: - Ob vladni prepovedi dela zdravnikov javnega zdravstva pri zasebnikih pomisleki o še več odhodih iz javnih zavodov. - Iz Združenih držav in sveta se vrstijo deljeni ostri odzivi na obsodbo nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. - Kajakaš Peter Kauzer na uvodni tekmi svetovnega pokala osvojil tretje mesto.

Studio ob 17.00 Tedenski aktualni mozaik s Tomažem Celestino

V torek bo državni zbor odločal o priznanju Palestine. Kaj to prinaša, lahko kaj spremeni, kakšne bodo posledice? V kritičnem pregledu dogajanja v tem tednu tudi o odzivih na odločitev ameriškega sodišča o obsodbi predsedniškega kandidata Donalda Trumpa. Pri nas mineva dve leti delovanja vlade, delamo bilanco uresničenih obljub in podrobno analiziramo nov davčni sveženj sprememb.

Aktualna tema Brez radovednosti ni razvoja in prihodnosti

Ljubljana je v teh dneh v znamenju mednarodnega festivala promocije znanosti, znanstvenega načina razmišljanja in promocije izobraževanja. Znanstival že 15. leto spodbuja radovednost med ljudmi. Tako si udeleženci lahko ogledajo več kot 80 znanstvenih šovov. Današnje dopoldansko dogajanje je bilo predvsem v znamenju deževnega vremena. Marko Rozman se je vseeno odpravil na ulice središča Ljubljane in pri najmlajših najprej preveril koliko je sploh zanimanja za eksperimente in samo znanost.

Dogodki in odmevi Vlada želi bistveno omejiti dodatno delo zdravnikov pri zasebnikih in koncesionarjih

Zdaj je jasno, da zdravstveni delavci, ki so zaposleni v javnem zavodu, v prihodnje ne bodo mogli več hkrati delati tudi pri koncesionarju ali zasebniku. Tako ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom predvidevajo vladna izhodišča za spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. Tako je včeraj po seji vlade pojasnil premier Robert Golob. S tem bodo prekinili škodljive dvojne prakse. Druge teme: - Kljub obsodbi zaradi ponarejanja listin nekdanji ameriški predsednik Trump še naprej uživa podporo svojih privržencev. - Inflacija maja v Sloveniji 2,5-odstotna in pod povprečjem evrskega območja. - Luka Dončić ekipo Dallasa popeljal v finale košarkarske lige NBA; tam ga čaka Boston, najboljša ekipa rednega dela sezone.

Po Sloveniji Plinovodi se pripravaljajo na začetek graditve plinovoda od Ajdovščine do Sežane

Drugi poudarki oddaje: - Podjetja osrednje Slovenije so v lanskem letu večinoma izboljšala kazalnike poslovanja. Neto čisti dobiček se je povečal za 29 odstotkov. - V posavskih srednjih šolah opozarjajo na velik odliv dijakov v druga regijska središča. - S festivaloma v Novem mestu in na sevniškem gradu zaključujejo mesec vinskih festivalov v vinorodni deželi Posavje. - V sklopu pobude Dobimo se va vrtovih svoja vrata odpira okrog 3.000 parkov in vrtov iz 21 držav. Tudi Arboretum Volčji potok.

Več

Umetnost možnega Boj za preferenčne glasove – Metka Majer (Pop TV) in Peter Merše (Domovina)

Prvi teden uradne kampanje pred evropskimi volitvami je minil relativno mirno, nikakor pa ne dolgočasno, pravi gostja tokratne epizode podkasta Metka Majer, novinarska in urednica POP TV. Zelo očitno je, da je vse manj pomembno, na katerem mestu na listi je kandidat, saj lahko preferenčni glasovi pošljejo v evropski parlament tudi tiste, ki so na sredini ali na koncu liste. Zato vidimo praske med kandidati iste stranke – precej očitno v SDS, ki računa vsaj na tri mandate. V tej stranki so zaslužni kadri na vrhu liste, kar pa ne pomeni nujno, da bodo prav oni izvoljeni v evropski parlament. Namesto Milana Zvera ali Aleša Hojsa Zala Tomašič? Ni nemogoče, pravi Peter Merše, kolumnist Domovine. Je bila torej sploh smiselna zamera in odhod Klemna Grošlja iz Svobode, ker mu je v tej stranki pripadlo zadnje mesto na listi? In kam v resnici sodita, na primer, Vladimir Prebilič in Peter Gregorčič? Vse izveste v novi epizodi #UmetnostMožnega.

Na pravi strani Primož Bezjak in Klemen Janežič

V tokratni epizodi podkasta Na pravi strani je voditeljica Tita Mayer gostila gledališka igralca Primoža Bezjaka in Klemna Janežiča. Spregovorila sta o tem kako patriarhat škoduje tudi moškim, o družbenih predsodkih in o tem kaj lahko moški naredijo, da bi bilo v družbi manj nasilja.

Srce bije za posel Aleša Mižigoj, Medex

Gostja 27. epizode Srce bije za posel, je predsednica uprave in izvršna direktorica družbe Medex Group Aleša Mižigoj. Kot zgled komunikacije, učinkovitega dela in sodelovanja izpostavi čebeljo skupnost. Medex je družinsko podjetje, ki ga je sogovornica leta 2001 prevzela po očetu. Ob tem doda, da je bil pri tem najpomembnejši prenos vrednot: poštenosti in odgovornosti.

Evolucija užitka Nisem vedla, a je že skos tko razmišljal al je pač postal naci

Sovraštvo se s spleta prenaša v intimnopartnerske odnose.

Umetnost možnega Iz tragedije v farso - Luka Lisjak Gabrijelčič (Razpotja)

Epizodo tokrat snemamo na dan Evrope, ko se je začela tudi uradna volilna kampanja za evropske volitve. Te bodo »zgodovinske«, ampak – spomni kolumnist, zgodovinar in urednik Luka Lisjak Gabrijelčič – zelo podobno smo govorili tudi pred petimi leti. Dejstvo je, da se bo okrepila desnica, taktika Evropske ljudske stranke pa je, da loči zmernejši del skrajne desnice od radikalnega. Socialna demokracija je v težavah, levica, ki je svoj vrh doživela leta 2014, prav tako. Ko govorimo o domačih strankah v uvodu v uradno kampanje, pa se »tragedija spremeni v farso«, pravi Luka. Gibanje Svoboda je dobilo svojo »alternativno različico«, Zelene Slovenije, odpadniško listo, ki jo sestavljajo od Svobode odpadli. Poleg tega pa je tukaj Vesna, uradna članico evropskih zelenih z Vladimirjem Prebiličem, ki se je odločil »izkoristiti svoj potencial s predsedniških volitev tako, kot se ga je odločil Anže Logar zapraviti«, saj se odpravlja v politiko »s hitrostjo premikov tektonske plošče«. Socialni demokrati se bodo borili za en sedež v evropskem parlamentu, ki jim je bil doslej zagotovljen, še najmanj lahko izgubi Levica, ki evro poslanca še ni imela. SDS je na listo uvrstila trdo krilo stranke, NSi gre na vse ali nič.

Na pravi strani Dijana Matković o legalizaciji izkoriščanja

V podkastu Na pravi strani je bila pisateljica, prevajalka, publicistka, urednica portala Disenz, Dijana Matković. Letošnja prejemnica nagrade Ženske o ženskah za neomajni angažma v krepljenju kritične in politične misli je ena redkih, ki v javnem prostoru nagovarja medpresečnost pozicij kot so ženskost, priseljenstvo, revščina in prekarnost. V podkastu je spregovorila o delavskih pravicah, o sistemski legalizaciji izkoriščanja, o razredni razslojenosti, o feminizmu in položaju žensk ter o nastajanju nove knjige. Dijano Matković je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.

Prvi na maturi Vse o maturitetnem eseju 2024 - ujeti ali svobodni?

Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.

ApolloLajka Zgodovina galaksije je skrita v svetlobi zvezd – Janez Kos, FMF UL

V drobcu svetlobe je skrito ogromno informacij. Če jih seveda znaš prebrati. Če pa svetlobni drobci do nas prihajajo skozi prostranstva vesolja z oddaljenih zvezd, lahko v njih razberemo zgodovino celotne galaksije in razvoj vesolja. S tovrstnim branjem zvezdne svetlobe se ukvarja astronomska spektroskopija in tokratni gost ApolloLajke dr. Janez Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Kako so torej izgledali večji in manjši trki galaksij in kakšne sledi so zapustili? Zakaj bi bilo zanimivo priti na sled sestrskim zvezdam našega sonca in zakaj je to skoraj nemogoče? Kako bi bilo živeti nekje v središču galaksije ali v zvezdni kopici? In kaj bi se zgodilo ob hipotetičnem scenariju, da v naše osončje prileti kakšna zvezda? To je nekaj zanimivih vprašanj, ki smo se jih lotili v ApolloLajki.

Prvi na maturi Maturanti in Tjaša Mislej o ujetosti in svobodi v Našem skladišču in drugih dramah za maturo

Pred maturitetnim esejem smo organizirali okroglo mizo o tematskem sklopu Ujeti ali svobodni in drami Naše skladišče. Gosti so bili maturanti različnih gimnazij in dramska ustvarjalka Tjaša Mislej. Kakšna vprašanja imajo mladi za avtorico ene izmed obveznih dram? Kako sami razmišljajo o ujetosti likov in možnosti svobode? Se sami kdaj počutijo ujeti?

Prvi na maturi Maturitetni esej 2024 - Vsi smo notri. Vsi smo v.

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.

Na pravi strani Tjaša Železnik o položaju žensk v družbi

"O mojem telesu, in to velja tudi za mojo hčerko, lahko odločam samo jaz in ne neki gospod, tam nekje, sivolas in sivobrad, ki ne ve, kaj je biti ženska", pravi gledališka igralka Tjaša Železnik, ki je v novi epizodi podkasta Na pravi strani spregovorila tudi o položaju žensk v gledališču, o družbenih normah, ki od žensk zahtevajo večno mladost, o stereotipih, s katerimi se soočajo deklice, in o tem, kako pomembno se je bojevati za svoje pravice. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.

Več

Sobotni glasbeni večer DYLANOVI KLETNI TRAKOVI (UREDNIK: JANE WEBER)

Šest cedejev in zadeva naj bi bila kompletna. Ne nazadnje tudi izvedbe, ki jih zvočno ni bilo mogoče tako ustrezno očistiti. Vse skupaj pa zabava iz “Big Pinka” in nekaterih drugih lokacij, na katerih so poleti 1967 vedrili Bob Dylan in njegovi sodrugi iz zasedbe, znane kot The Band, piše Matej Krajnc. Zgodbo poznamo: Dylan je kmalu po izidu albuma Blonde On Blonde in nenehnem nastopanju ter splošnem kaosu, ki se je dvigoval okrog njega, nujno potreboval premor. Ta se je “uskladil” z nesrečo, ki jo je doživel na motorju. Nismo sarkastični in tudi ne verjamemo v teorije zarot, ki so se sklepale okrog tega dogodka, verjamemo pa v prepotrebni premor. Leta 1965 in 1966 je bilo kar modno izžvižgavati Dylana, ki je napadal odre s stratom, Mikeom Bloomfieldom in kompanijo, pa s Hawksi, ki so postali The Band. Posnel je prvi rockovski dvojni album in postavil standarde, ki še danes obveljajo za vrhunce upesnjenega rocka. Ali uglasbene poezije. Ali nadrealizma in simbolizma v obleki bluesa. Kakor hočete, meni Matej Krajnc. Ko so leta 1967 Dylan in kolegi muzicirali v kleteh v okolici Woodstocka, se je v glasbi dogajalo marsikaj: Sgt. Pepper, Creami, ortodoksni blues Johna Mayalla, Hendrix, Big Brother And The Holding Company; od mrtvih so vstali stari bluesmani iz Chessa, Pink Floydi so začenjali svoje diskografsko potovanje, sprva še pod umetniškim okriljem Syda Barretta, in tako naprej. Tudi nekateri že skoraj odpisani so se počasi jeli spominjati, čemu so sploh začeli. Denimo Elvis, a njegova založba je najboljše nefilmske studijske posnetke še vedno držala na obrobju. Dylan pa je pisal, The Band so igrali; vse živo: od novih nadrealističnih umetnin do zabavljic, folkovskih in countryjevskih predelav, kar hočete. Nič od tega ni uradno izšlo. Pri Columbiji so izdali Greatest Hits, konec leta 1967 pa je Dylan progresivcem in psihedelikom odgovoril s tihim, biblično-referenčnim albumom John Wesley Harding. Potem pa se je začel tudi drugače umikati. V “nashvillsko” obdobje. V oddaji vam z gosti predstavljamo Dylanove kletne trakove. 1. This Wheel's On Fire - (by Dylan & Rick Danko) (3.54) 2. I'm Not There 1956 - (by Dylan) (4.56) 3. I Shall Be Released (Take 2) - (by Dylan) (3.58) 4. Tears of Rage (Take 3) - (by Dylan & Richard Manuel) (4.15) 5. Sign On the Cross - (by Dylan) (7.22) 6. Joshua Gone Barbados - (Eric Von Schmidt) (2.46) 7. You Ain't Goin' Nowhere (Take2) - (by Dylan) (2.45) 8. Bonnie Ship the Diamond - (traditional) (3.21) 9. The Hills of Mexico - (traditional) - aka ''On the Trail of the Buffalo" or "The Buffalo Skinners'' (2.46) 10. Too Much of Nothing - (by Dylan) - (Orig. CBS) (3.04) 11. All You Have to Do Is Dream (Take 1) - (Dylan) (3.56) 12. One Too Many Mornings (by Dylan) - duet with Richard Manuel (3.23) 13. Rock, Salt and Nails - (by Bruce Phillips) (4.37) 14. A Satisfied Mind - (by Red Hayes & Jack Rhodes) (1.59) 15. Young But Daily Growing - (traditional) (5.29) 16. Nothing Was Delivered - (by Dylan) - (Orig. CBS) (4.24) 17. Song for Canada - (by Pete Gzowski & Ian Tyson) (4.31) 18. Ol' Roison the Beau - (traditional) (4.55) 19. Santa-Fe - (by Dylan) (2.08) 20. Goin' to Acapulco - (by Dylan) - (Orig. CBS) (5.28)

Pesem v žepu Počeni škafi: Kompas

Počeni škafi so navdih za svoje ustvarjanje našli v razigranem swingu New Orleansa in ga obogatili s šarmom francoskih šansonov. Kombinacija ulične neizumetničenosti in šansonjerskih besedil je recept, po katerem so zdaj ustvarili že svoj tretji album: Kompas. Grenkosladke zgodbe o privlačnostih in pasteh medosebnih odnosov nam v Pesmi v žepu premierno predstavita pevka Marjeta Prudič in večinski avtor pesmi ter vodja Počenih škafov Jernej Juren.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Ansambel Pajdaši živo iz studia 13 - repriza

Oesmindvajsetega aprila leta 2016 smo v studiu 13 gostili Pajdaše. Takrat je o ansamblu glasbeni urednik Tomaž Guček zapisal: "Četrtkov večer domačih pesmi in napevov v živo z ansamblom Pajdaši, kvintetovsko zasedbo, katere člani so se "kalili" tudi z zvenečimi imeni tuje narodno-zabavne glasbe na odrih in turnejah onstran meje." V seriji "živih" oddaj so bili četrti po vrsti. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Nino Robič

27. maja leta 1931 se je na Hrvaškem rodil Nino Robič. S Slovenijo se je povezal po naključju. Leta 1956 je začel prepevati v ljubljanskem hotelu Slon, kasneje je prepeval na Bledu, se poročil s Slovenko in ostal v Sloveniji. V slovensko zabavno glasbo je vstopil v obdobju, ko je bila še v povojih. Leta 1962 je nastopil na prvem festivalu Slovenska popevka in na festivalu nekaj let zapored redno sodeloval. Nastopal je tudi na drugih jugoslovanskih festivalih, gostoval v Vzhodni Nemčiji in Sovjetski zvezi. Njegov repertoar je zajemal tako pesmi slovenskih avtorjev, kot tuje priredbe. V Arhivu Radia Slovenija je z njegovim imenom vpisanih ogromno skladb, med njimi tudi nepozabne Zemlja pleše, Vrtiljak, Ura brez kazalcev in druge…..Poleg tega da je prepeval, je bil Nino dolgoletni urednik za zabavno glasbo na našem radiu, kjer je delal vse do upokojitve . Umrl je 10. avgusta leta 2014, star 83. let. V Godbah z zgodbo poslušamo njegove zimzelene uspešnice.

41 stopinj vročine Andrej Arnol

V oddaji poslušamo skladbe: Rožnik (Jože Privšek) - solist Andrej Arnol Plus Five (Andrej Arnol) - Andy Arnol kvintet Andy's Waltz (Milan Ferlež) - solist Andrej Arnol Forsaken Lake (Janez Gregorc) - solista Milan Ferlež in MIlko Lazar Balada (Jože Privšek) - solist Silvo Stingl

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Etnofonija Hiram Salsano: Bucolica

Hiram Salsano: Bucolica. Odmevni album prvenec vzhajajoče pevke iz italijanske Kampanije. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/05/23/hiram-salsano-bucolica/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 26. 5. 2024

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 26. 5. 2024

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Salif Keita v Koncertu (Urednik: Jane Weber)

Ta teden veliko govorimo o festivalu Druga godba in tako bo tudi nocoj. Drugo godbo bodo sklenili jutri s privlačnim programom na Metelkovi v Ljubljani. Med drugimi bo nastopil Rudi Bučar. Zdaj pa je na vrsti Salif Keita s koncertom.Bil je dvakrat zatiran, sprva zaradi albinizma, v drugo pa zaradi odločitve, da bo pevec. To se namreč ne spodobi za nekoga, ki je iz rodu Mandinka. V Maliju po tradiciji pojejo griotke in grioti. Čeprav je Keita vpletal v glasbo zahodnjaške prvine, pa je njegova muzika v osnovi afriška. Poliritmija je valovala skozi vse pesmi. Želimo vam prijetno poslušanje. Več informacij o Drugi godbi najdete na naslovu drugagodba.si.

Pesem v žepu Fed Horses: M. L. A. D.

V Pesmi v žepu poslušamo novi album M. L. A. D. zasedbe Fed Horses, o katerem nam spregovori pevka in soavtorica pesmi Urša Mihevc. Skupino sta pred desetimi leti ustanovila z Juretom Mihevcem in se po začetnih countryjevskih taktih, napisanih v angleščini, odločila za pisanje v slovenščini, kar je Fed Horses približalo širši slovenski javnosti. Z mladostno energijo, zavito v poslušljiv indie rock, se Urša in Jure na novem albumu odločita razgaliti neiskrenosti ustaljenih družbenih konvencij in jim v kontrast ponudita solze, smeh, strah, brezup in upanje – ali kot pravita v eni od pesmi: »Vse, kar sovražim in hkrati ljubim, vržem na plano, nazaj čez ramo.«

Več

Lahko noč, otroci! Kdo je Vidku sešil srajčico

Vidku so novo srajčico sešile živali. Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisal: Fran Levstik. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1988.

Hudo! Znanje iz prve pomoči rešuje življenja

Osmošolci z OŠ Vavta vas so 11. maja v Slovenskih Konjicah postali osnovnošolski državni prvaki v prvi pomoči. Kako so se na tekmovanje pripravljali, s kakšnimi nalogami so se spopadli in katera znanja so morali pokazati, so nam skupaj s svojim mentorjem Robertom Ogulinom povedali v oddaji Hudo! Poleg vtisov s tekmovanja pa so z nami delili tudi praktične nasvete, kako oskrbeti ureznine, rane in kako uporabljati defibrilator. Z njimi sta se pogovarjali Alja Verbole in Sara Medved.

Huda muska Matevž Goršič - skladatelj, pedagog in glasbenik

Sogovornik rubrike Huda muska je skladatelj, pedagog in glasbenik Matevž Goršič, ki je med drugimi tudi avtor glasbe otroške kantate Kje je Tina?, njegovo glasbo pa najdete tudi v otroških zbirkah pesmi Violinček. O ustvarjalnem procesu pisanja skladb za mladinske zbore in klavirske literature, o pedagoških pristopih pri poučevanju glasbene vzgoje na srednji in osnovnošolski stopnji ter poučevanju klavirja se je z njim pogovarjal Andrej Prezelj.

Kulturomat Slovenščina ima dolg jezik: Književnost na filmu

Tekmovanje, Slovenščina ima dolg jezik: Književnost na filmu že 11. leto vabi tako osnovnošolce kot srednješolce k ustvarjanju samostojnih filmskih izdelkov, ki se navezujejo na literarno podlago. Letošnjega tekmovanja se je prvič udeležila tudi Nuša Bohak, mlada navdušena filmska ustvarjalka, ki se je na tekmovanju predstavila s filmom Skok.

Hudo športni Atlet David Prašnikar skače s palico

13-letni David Prašnikar se z atlatiko v Atletskem društvu Mass Ljubljana ukvarja že nekaj let, skok s palico pa si je kot svojo paradno disciplino izbral pred dvema letoma. K njegovim uspehom - je aktualni državni prvak - pripomorejo tudi njegova znanja, spretnosti in moč, ki jih je pridobil tudi z drugimi športi, ki jih je treniral kot otrok. Kakšen šport je skok s palico in kako visoko letvico že preskoči David Prašnikar? Več izveste v Hudo športni!

Radijski ringaraja Na sprehodu z družino

V tem tednu smo se zapeljali na Gorenjsko in tam obiskali Osnovno šolo prof. dr. Josipa Plemlja Bled. S tretješolci in četrtošolci smo se pogovarjali o tem, koliko bratcev in sestric imajo doma, kam se najraje odpravijo v krogu svoje družine in jih vprašali, zakaj radi obiščejo svoje stare starše …

Lahko noč, otroci! O kralju, ki ni maral pospravljati

Svojeglavi fantek - kralj - pogreša crkljanje in pravljice za lahko noč … Pripoveduje: Matej Puc. Napisala: Nina Mav Hrovat. Cikel čebele in Čebelice, posneto v studiih Radia Slovenija 2018.

Lahko noč, otroci! Skrivališče

Tin se je resnično dobro skril, a se mora zaradi posebne nuje vendarle razkriti že skrajno obupanim iskalcem. Pripoveduje: Matej Zemljič. Napisala: Nataša Konc Lorenzutti. Posneto v okviru cikla Čebelice v oddaji Lahko noč, otroci! v studiih Radia Slovenija, maj 2021.

Gymnasium European Youth Event Brežice

V Brežicah je med 23. in 26. majem potekal European Youth Event, ki je združil več kot 200 mladih iz vse Evrope. To je dogodek, na katerem so mladi oblikovali svoje vizije Evrope prihodnosti in imeli možnost, da svoje razmisleke, želje in pričakovanja sporočijo tudi odločevalcem. Možnosti za to so imeli prek različnih delavnic, predavanj in debat. O dogodku in o viziji Evrope prihodnosti smo v oddaji Gymnasium govorili z udeleženci in prostovoljci na EYE-u Brežice, ki je nastal ob podpori in financiranju Evropskega parlamenta organizirala Mreža MaMa, mreža 56 mladinskih centrov, v sodelovanju u ZPTM Brežice, občino Brežice in Mladinskim svetom Slovenije. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Lahko noč, otroci! Ptica in morje

Nekega jutra je morje komaj odprlo oči in nad seboj zagledalo drobno črno pikico … Pripoveduje: Silvij Božič. Napisala: Manka Kremenšek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Lahko noč, otroci! Ko bom velik, bom krompir

Kdor je trmast in še hraber povrhu, tistega spremlja sreča! Pripoveduje: Maja Štromar Gal. Napisal: Primož Suhodolčan. Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

Več

Slovencem po svetu "Ko jih vidim v trgovini v pižami in copatih, je to kar šok"

Tokrat bomo potovali v Avstralijo, v Kanado in v Srbijo. Predstavljamo zgodbo Anamarije Butinar, ki si je novi dom ustvarila v Melbournu. Čeprav pravi, da nikoli ni pričakovala življenja tako daleč stran od rodne Dolenjske, je vmes posegla ljubezen. Kot pravi, so Avstralci zelo sproščeni - včasih tako zelo, da je kar malo šokirana. Z daljnega juga bomo nato odšli kar daleč proti severu, v Kanado, k tamkajšnjim Slovencem. Na obisku pri njih je namreč delegacija komisije slovenskega državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. V Zrenjaninu v Srbiji pa ta konec tedna pripravljajo tradicionalno prireditev Naša slovenska beseda.

Sami naši Literatura v maternih jezikih, Jugoslovanski socializem z okusom morja, z okusom soli in mladi glasbenik Aleksandar Trkulja

Nocoj vas bomo v oddaji Sami naši odpeljali na 46. srečanje pisateljev SOSED TVOJEGA BREGA 2024, kjer smo se pogovarjali z Mirano Likar Bajželj, pisateljico in državno selektorko letošnjega natečaja. Spoznali boste tudi glasbenika Aleksandra Trkuljo, ki je iz Bosne prek Švedske našel svojo pot do Slovenije. V pogovoru z zgodovinarko dr. Anito Buhin boste nocoj izvedeli tudi, kaj je to: »Jugoslovanski socializem z okusom morja«.

Naše poti Mitja Cener: Ko čistim avtomobile, rušim predsodek, da Romi nimamo radi čistoče

V tokratnih Naših poteh se odpravljamo na Goričko, kjer smo obiskali 26-letnega Mitjo Cenerja, ki je kljub redni zaposlitvi v tujini v Sloveniji odprl čistilni salon za avtomobile. Evropski center za pravice Romov je zagnal spletno platformo, ki raziskuje interakcije Romov s kazenskimi pravnimi sistemi v Evropi. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, v kateri bomo spoznali jezikovne značilnosti južnocentralnih narečij romskega jezika, med katere uvrščamo tudi prekmursko romščino.

Sotočja Kako predati materni jezik mlajšim generacijam? Tudi s petjem!

Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Slovencem po svetu Učenci slovenske dopolnilne šole v Švici obiskali šolo v Sloveniji

V oddaji beležimo pestro dogajanje v okviru slovenske dopolnilne šole v Švici, ustavljamo se pri Slovencih v Milanu, gostimo mlado pravnico in podjetnico Karin Dodič, ki živi in deluje v glavnem mestu Kolumbije – Bogoti, seznanjamo pa vas tudi z Informacijsko točko za Slovence po svetu, ki je v začetku tega tedna zaživela v okviru Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Sami naši O romanu Ćrtice, makedonski glasbeni skupini Iskra in odpravi slovenskega jamarskega društva na Hrvaško

Nocoj v oddaji Sami naši na Prvem gostimo pisateljico Tino Perić, ki je pred kratkim izdala roman Ćrtice – z mehkim Ć, ki o izbrisu govori iz otroške perspektive. Prisluhnite tudi prispevku o makedonski skupini Iskra, ki se je na svoji turneji ustavila tudi v Ljubljani. Na začetku oddaje pa skupaj z jamarskim klubom Železničar raziskujemo, zakaj se Slovenci tako radi odpravljajo na počitnice k našim južnim sosedom.

Naše poti Naše poti 21:05 - koncert romunske romske skupine Mahala Rai Banda leta 2011 v ljubljanskih Križankah.

V Naših poteh nas čaka skok na kar trinajst let let star glasbeni dogodek, ki se je odvil v vročih ljubljanskih Križankah julija leta 2011. Prisotni se še dobro spomnimo izvrstnega koncerta romske glasbe, na katerem se je predstavila tudi takrat superuspešna romunska romska novovalovska zasedba Mahala Rai Banda.

Sotočja Od pozivov k poenotenju slovenske manjšine do prebrisane lisičke iz Rezije

Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?

Slovencem po svetu Slovenci v Srbiji se počutijo bolj zamejci kot izseljenci

Tokrat v oddaji gostimo Sabino Sečnik, ki živi v Torontu, sicer pa je po rodu iz Celja. V knežjem mestu je nekaj časa tudi živela, potem pa se je preselila nazaj v Kanado . V oddaji poročamo tudi o obisku ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona med Slovenci v Srbiji. Pogledali bomo v Sarajevo, kjer potekajo Cankarjevi dnevi. Ne bomo pa pozabili niti na pomen čebel. V ponedeljek bomo namreč praznovali Svetovni dan čebel in ob tej priložnosti v nekaterih slovenskih skupnostih ta konec tedna potekajo prireditve. Svetovni dan čebel zaznamujejo v Sarajevu, pa tudi v ameriškem Clevelandu. Slovenci v Belgiji pa se bodo družili na spomladanskem kolesarjenju.

Sami naši Mesec srbske kulture v Ljubljani, legendarni režiser Slobodan Šijan se vrača na Grossmanov festival, končana je zasedba velike predavalnice FDV

V oddaji Sami naši na Prvem nocoj o tretjem Mesecu srbske kulture v Ljubljani. Poslušajte tudi pogovor z Markom Mehtsunom o jubilejnem, dvajsetem Grossmanovem festivalu fantastičnega filma in vina, na katerega se letos vrne legendarni režiser Slobodan Šijan. Na začetku pa reportaža s fakultete za družbene vede v Ljubljani, na kateri so študentke in študenti po šestih dneh končali zasedbo velike predavalnice na fakulteti za družbene vede.

Naše poti Burzu Yasin: Romska glasba ne izumira, vprašati se moramo kaj izginja v romski glasbi

Romska glasba že od nekdaj navdušuje ljudi po vsem svetu. Kaj jo dela tako privlačno in prepoznavno, da jo lahko ločimo od preostalih zvrsti? To v Carigradu raziskuje doktorska študentka etnomuzikologije Burzu Yasin in med njenim obiskom v Ljubljani smo se pogovarjali z njo. Podrobno smo pregledali še zadnje poročilo ameriškega ministrstva za zunanje zadeve o praksah človekovih pravic, ki je sprožilo zaskrbljenost zaradi protiromskega rasizma po Evropi.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva Pozivi Izraelu in Hamasu naj sprejmeta ameriški predlog o premirju v Gazi

Katarske oblasti, ki so od začetka vojne v Gazi glavni posrednik med palestinskim gibanjem Hamas in Izraelom, upajo, da bosta strani pozitivno obravnavali predlog o premirju v Gazi, ki ga je predstavil ameriški predsednik Joe Biden. K dokončnemu oblikovanju in sprejetju predloga so Izrael in Hamas v skupni izjavi pozvale tudi ameriške, katarske in egiptovske oblasti. Hamas je sicer v odzivu sporočil, da je predlogu naklonjen, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je poudaril, da se njihovi pogoji za končanje vojne niso spremenili in da še vedno vključujejo uničenje Hamasa.

Sobotni glasbeni večer DYLANOVI KLETNI TRAKOVI (UREDNIK: JANE WEBER)

Šest cedejev in zadeva naj bi bila kompletna. Ne nazadnje tudi izvedbe, ki jih zvočno ni bilo mogoče tako ustrezno očistiti. Vse skupaj pa zabava iz “Big Pinka” in nekaterih drugih lokacij, na katerih so poleti 1967 vedrili Bob Dylan in njegovi sodrugi iz zasedbe, znane kot The Band, piše Matej Krajnc. Zgodbo poznamo: Dylan je kmalu po izidu albuma Blonde On Blonde in nenehnem nastopanju ter splošnem kaosu, ki se je dvigoval okrog njega, nujno potreboval premor. Ta se je “uskladil” z nesrečo, ki jo je doživel na motorju. Nismo sarkastični in tudi ne verjamemo v teorije zarot, ki so se sklepale okrog tega dogodka, verjamemo pa v prepotrebni premor. Leta 1965 in 1966 je bilo kar modno izžvižgavati Dylana, ki je napadal odre s stratom, Mikeom Bloomfieldom in kompanijo, pa s Hawksi, ki so postali The Band. Posnel je prvi rockovski dvojni album in postavil standarde, ki še danes obveljajo za vrhunce upesnjenega rocka. Ali uglasbene poezije. Ali nadrealizma in simbolizma v obleki bluesa. Kakor hočete, meni Matej Krajnc. Ko so leta 1967 Dylan in kolegi muzicirali v kleteh v okolici Woodstocka, se je v glasbi dogajalo marsikaj: Sgt. Pepper, Creami, ortodoksni blues Johna Mayalla, Hendrix, Big Brother And The Holding Company; od mrtvih so vstali stari bluesmani iz Chessa, Pink Floydi so začenjali svoje diskografsko potovanje, sprva še pod umetniškim okriljem Syda Barretta, in tako naprej. Tudi nekateri že skoraj odpisani so se počasi jeli spominjati, čemu so sploh začeli. Denimo Elvis, a njegova založba je najboljše nefilmske studijske posnetke še vedno držala na obrobju. Dylan pa je pisal, The Band so igrali; vse živo: od novih nadrealističnih umetnin do zabavljic, folkovskih in countryjevskih predelav, kar hočete. Nič od tega ni uradno izšlo. Pri Columbiji so izdali Greatest Hits, konec leta 1967 pa je Dylan progresivcem in psihedelikom odgovoril s tihim, biblično-referenčnim albumom John Wesley Harding. Potem pa se je začel tudi drugače umikati. V “nashvillsko” obdobje. V oddaji vam z gosti predstavljamo Dylanove kletne trakove. 1. This Wheel's On Fire - (by Dylan & Rick Danko) (3.54) 2. I'm Not There 1956 - (by Dylan) (4.56) 3. I Shall Be Released (Take 2) - (by Dylan) (3.58) 4. Tears of Rage (Take 3) - (by Dylan & Richard Manuel) (4.15) 5. Sign On the Cross - (by Dylan) (7.22) 6. Joshua Gone Barbados - (Eric Von Schmidt) (2.46) 7. You Ain't Goin' Nowhere (Take2) - (by Dylan) (2.45) 8. Bonnie Ship the Diamond - (traditional) (3.21) 9. The Hills of Mexico - (traditional) - aka ''On the Trail of the Buffalo" or "The Buffalo Skinners'' (2.46) 10. Too Much of Nothing - (by Dylan) - (Orig. CBS) (3.04) 11. All You Have to Do Is Dream (Take 1) - (Dylan) (3.56) 12. One Too Many Mornings (by Dylan) - duet with Richard Manuel (3.23) 13. Rock, Salt and Nails - (by Bruce Phillips) (4.37) 14. A Satisfied Mind - (by Red Hayes & Jack Rhodes) (1.59) 15. Young But Daily Growing - (traditional) (5.29) 16. Nothing Was Delivered - (by Dylan) - (Orig. CBS) (4.24) 17. Song for Canada - (by Pete Gzowski & Ian Tyson) (4.31) 18. Ol' Roison the Beau - (traditional) (4.55) 19. Santa-Fe - (by Dylan) (2.08) 20. Goin' to Acapulco - (by Dylan) - (Orig. CBS) (5.28)

Lahko noč, otroci! Kdo je Vidku sešil srajčico

Vidku so novo srajčico sešile živali. Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisal: Fran Levstik. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1988.

Radijski dnevnik Bi najnovejši ameriški predlog za ustavitev ognja v Gazi lahko prinesel dogovor Izraela in Hamasa o premirju?

Vrstijo se odzivi na najnovejši načrt za ustavitev ognja v Gazi, ki ga je predstavil ameriški predsednik Joe Biden. Hamas je predlogu naklonjen, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je v odzivu poudaril, da se njihovi pogoji za končanje vojne niso spremenili in da še vedno vključujejo uničenje Hamasa. Drugi poudarki oddaje: - Zadnja etapa volilne kampanje pred evropskimi volitvami. V Furlaniji-Julijski krajini istočasno tudi občinske volitve. - V Indiji konec šest tednov trajajočih parlamentarnih volitev; tretji mandat se obeta premierju Modiju - V Mariboru tradicionalni Športni vikend; dejavnosti na 20-ih prizoriščih.

Razkošje v glavi Nataša Konc Lorenzutti: "Bralci so ogrožena vrsta"

Društvo slovenskih pisateljev je letos podelilo desetnico, nagrado za otroško in mladinsko književnost, Nataši Konc Lorenzutti za povest Jutri bom siten kot pes. Igralka, pisateljica, pesnica in pedagoginja se v svojem literarnem ustvarjanju sicer osredinja na otroke in mlade, piše pa tudi za odrasle. Skupaj z režiserko Majo Weiss se je podpisala pod scenarij za dokumentarni film Zajeti v izviru. Slovenski otroci Lebensborna, v katerem razkrivata usodo ukradenih slovenskih otrok med drugo svetovno vojno. Vprašanje identitete, torej tega, kdo sem, od kod prihajam in kam grem, pa odražajo tudi njena dela za mladino, v katerih je ni strah nagovoriti aktualnih in tabu tem, s katerimi se srečujejo otroci in mladi, kot so: zasvojenost z digitalnimi napravami, smrt, ločitev staršev … Natašo Konc Lorenzutti bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, ki jo je pripravila Špela Šebenik.

Dogodki in odmevi Kanuist Žiga Lin Hočevar v slalomu na divjih vodah dosegel prvo zmago v svetovnem pokalu

Kanuist Žiga Lin Hočevar še naprej navdušuje. Potem ko je 16-letnik v Tacnu pred kratkim postal evropski prvak v slalomu na divjih vodah, je danes v Augsburgu dosegel še svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. Drugi poudarki oddaje: - Ob polovici mandata vlade opozicija pričakovano kritična, koalicija se treplja po ramenih - Hamas naklonjen novemu načrtu o premirju v Gazi; izraelski premier Netanjahu ponavlja, da je treba najprej uničiti omenjeno gibanje - Na najbolj množični rekreativni kolesarski prireditvi pri nas znova več tisoč udeležencev

Sobotno branje Olga Tokarczuk: Popotovanje ljudi Knjige

V prvencu poljske nobelovke se nenavadna trojica odpravi na še bolj nenavadno pot

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Hudo! Znanje iz prve pomoči rešuje življenja

Osmošolci z OŠ Vavta vas so 11. maja v Slovenskih Konjicah postali osnovnošolski državni prvaki v prvi pomoči. Kako so se na tekmovanje pripravljali, s kakšnimi nalogami so se spopadli in katera znanja so morali pokazati, so nam skupaj s svojim mentorjem Robertom Ogulinom povedali v oddaji Hudo! Poleg vtisov s tekmovanja pa so z nami delili tudi praktične nasvete, kako oskrbeti ureznine, rane in kako uporabljati defibrilator. Z njimi sta se pogovarjali Alja Verbole in Sara Medved.

Huda muska Matevž Goršič - skladatelj, pedagog in glasbenik

Sogovornik rubrike Huda muska je skladatelj, pedagog in glasbenik Matevž Goršič, ki je med drugimi tudi avtor glasbe otroške kantate Kje je Tina?, njegovo glasbo pa najdete tudi v otroških zbirkah pesmi Violinček. O ustvarjalnem procesu pisanja skladb za mladinske zbore in klavirske literature, o pedagoških pristopih pri poučevanju glasbene vzgoje na srednji in osnovnošolski stopnji ter poučevanju klavirja se je z njim pogovarjal Andrej Prezelj.